To razpoloženje se me je lotevalo, ko sem se 29. maja vozil proti Kočevskemu rogu – k Jami pod Macesnovo gorico, kjer je Ministrstvo za obrambo v navezi s kabinetom predsednice republike le dober teden dni pred tradicionalno obletno mašo za roške in druge žrtve revolucije priredilo svojo slovesnost.

Iz številnih okoliščin, ki smo jih v dneh pred prireditvijo predstavili tudi na Družinini spletni strani, je kazalo, da bi lahko dogodek razumeli kot nekaj, kar je namenjeno predvsem samemu sebi – da želijo visoki nosilci državnih oblasti v letu, ko se spominjamo 80. obletnice roškega zločina, mimo katerega pač ni mogoče iti čisto molče, odkljukati eno izmed protokolarnih obveznosti, in to čim bolj »sterilno«, torej brez neposrednega stika z ljudmi, za katere je roška zgodba življenjska zgodba.

Kajti ti ljudje prihajajo k roškim breznom prvo junijsko soboto, kar je že več let dobro znano, in vsakdo, ki spremlja to področje, lahko ta dan že vnaprej vnese v svoj koledar. V uradu predsednice r...