V pravoslavnih cerkvah dan pred božičem razdelijo blagoslovljene badnjake, torej slamo in hrastove veje, ki jih verniki odnesejo domov ter zažgejo v družinskem krogu in molitvi ter tako pričakajo božič. Badnjaki simbolno predstavljajo okolje, v kakršnem se je rodil Jezus. Ob polnoči se verniki znova zberejo v cerkvi pri prazničnem bogoslužju.

Pravoslavni verniki se na praznik Jezusovega rojstva pripravljajo s šesttedenskim postom, ki se zaključuje na badnji dan.

Kot navaja STA, bodo osrednje bogoslužje Srbske pravoslavne cerkve nocoj obhajali v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ob 18. uri se začne večerno bogoslužje, ob polnoči sledi prvo in jutri zjutraj drugo božično bogoslužje.

Pravoslavni verniki božič praznujejo pozneje kot katoličani in evangeličani, ker še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim koledarjem zaostaja trinajst dni. FOTO: Tatjana Splichal

Priprava na obhajanje božiča s šesttedenskim postom

Pravoslavni verniki božič praznujejo pozneje kot katoličani in evangeličani, ker še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim koledarjem zaostaja trinajst dni, in torej božič obhajajo 7. januarja. Na praznik Jezusovega rojstva se pripravljajo s šesttedenskim postom, ki se zaključuje na badnji dan, namenjen pa je duhovni pripravi na Odrešenikovo rojstvo.

Istočasno z verniki Srbske pravoslavne cerkve božič 7. januarja praznuje tudi večina drugih pravoslavnih vernikov po svetu.

Istočasno z verniki Srbske pravoslavne cerkve božič 7. januarja praznuje tudi večina drugih pravoslavnih vernikov po svetu: v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše Pravoslavne cerkve so sprejele novi pravoslavni koledar, imenovan tudi Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so božič obhajale 25. decembra. Od leta 2023 božič že 25. decembra obhajajo tudi v Ukrajini.