Drug primer, ko položi glavo na blazino, že spi. Pravi, da zato, ker ima čisto vest. No, meni to ne gre tako »od rok«. Včasih res težko zaspim. Včasih se zbudim prezgodaj in ne morem več zaspati.

V takem časovnem oknu, ko »nič ne delam«, se mi od nekod priplazi »boleči seznam«. Stvari se same od sebe nizajo druga za drugo, brez konca. Potem se spomnim pogovorov s prijateljicami in opažam, da ima vsaka od njih svoj boleč seznam. Tudi če se ta ne sestavi v mlajših letih, pride kasneje, ko se že odvrti nekaj življenja. Samodejno se naberejo boleča izkustva, razne zamere in skrbi. Včasih premalo naredimo za to, da bi se stvari razrešile. Včasih bi bil dovolj odprt in iskren pogovor, pa ne pride in ne pride do njega. Tudi odlašanje je lahko takšen prazen prostor. Največkrat se nam zgodi zato, ker nam umanjka disciplina konstruktivnega pogovora. Včasih se bojimo solz ali še globlje nesprejetosti. In čakamo in čakamo in se...