Ob spremljavi – video projekciji postaj znamenitega Bergantovega križevega pota iz stiške bazilike, pozno delo iz leta 1766 (avtor mojstrskih fotografij je bil cistercijan p. Branko Petauer), je predstavil od slike do slike evangeljsko in cerkveno izročilo, ki je skozi stoletja vplivalo na oblikovanje zavesti o Jezusovi odrešenjski smrti na križu. Prikazal križev pot kot del pasijona in duhovnega trpljenja. Pokazal je še posebej na ekspresivnost Berganta v upodabljanju trpečega Jezusovega in obraza žena, ki so ga spremljale.

Dr. Šerbelj. FOTO: Jože Potrpin

Spomnil je na knjižico izdano ob križevem potu v Koloseju v Rimu leta 2000 z odličnimi posnetki Bergantovega križevega pota, da so bili prav tako leta 2010 v Neaplju razstavljeni plakati z njegovo podobo, in bila leta 2021 v Narodni galeriji razstava slikarja Fortunata Berganta, enega od glavnih predstavnikov baročnega slikarstva in umetnika, ki daleč presega meje našega prostora. Po predavanju je odgovarjal še na vprašanja obiskovalcev. Uvodoma in ob sklepu je zbrane nagovorila direktorica muzeja mag. Nataša Polajnar Frelih.

 »Zgodovina križevega pota skozi krščanska stoletja«. FOTO: Jože Potrpin

Dr. Šerbelj je med drugim še posebej poudaril: »Zamislimo si baročnega človeka. Ko je prišel pred sliko Jezusovega trpečega obraza, pogleda, je imel drugo vero, pogled, kot ga imamo mi. Kar je videl naslikano, je verjel, da je sveta resnica. Mi smo danes polni vtisov plakatov in drugih tiskovin. Ko pridemo v cerkev bolj gledamo umetnino kot sveto podobo. Gledati moramo, kako je Bergant v tistem času sugestivno deloval na gledalca.«

p. Branko Petauer, Nataša Polajnar Frelih in dr. Šerbelj. FOTO: Jože Potrpin

Več utrinkov si lahko ogledate v fotogaleriji.

1/5