Spomnil je, da je bilo s slovenskega ozemlja med 2. svetovno vojno v Auschwitz prepeljanih 2324 žena in mož, od katerih se jih 1331 ni nikdar vrnilo; od teh je bilo 850 žensk. »Njihove zgodbe morajo biti slišane, občutene, razumljene, spoštovane in pomnjene,« je poudaril Igor Zorčič.

Izpostavil Borisa Pahorja in Zorana Mušiča

Dotaknil se je še vloge umetnosti pri »odpiranju oči« javnosti o strašljivosti holokavsta in izpostavil roman Nekropola Borisa Pahorja in serijo slik Nismo poslednji Zorana Mušiča. »Barbarsko bi bilo ne pisati, ne slikati, se ne spominjati – in se ne boriti proti tistim, ki zanikajo to absolutno zlo,« je dodal predsednik državnega zbora.

Nagovor Igorja Zorčiča na spominskem dogodku. FOTO: Državni zbor RS

Za ureditev spominske razstave

Ob obisku prenovljenega Paviljona 17, v katerem so trpeli tudi slovenski interniranci, se je zavzel za čim prejšnjo ureditev spominske razstave. Obenem je prižgal spominsko svečo, se poklonil ob Pomniku slovenskim internirancem v koncentracijskem taborišču Birkenau in položil venec k Zidu smrti v Auschwitzu.

V spomin na Kristalno noč

Vsakoletni dvodnevni dogodek v Krakovu in taborišču Auschwitz-Birkenau je pripravilo Evropsko judovsko združenje v spomin na Kristalno noč z 9. na 10. november 1938, ki pomeni začetek načrtnega uničevanja judovske lastnine in judovskega prebivalstva.