Poletno gledališče Studenec se je uveljavilo kot prostor srečevanja, skupnosti in živahnega kulturnega utripa. V organizaciji Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan ponuja dogodke in predstave, ki nagovarjajo s pristnim humorjem ter ganljivimi trenutki, ujetimi v zgodbe in melodije.

Idiličen začetek predstave. FOTO: Uroš Zagožen

Zgodovinska povest o ciganski princesi

Ljudska igra s petjem Črna žena sledi zgodbi o ciganski princesi Nigani, ki izhaja iz priljubljene povesti Die schwarze Frau tirolskega pisatelja Reimmichla iz časov turških vpadov in kmečkih uporov. 

»Če je duh dober, ne straši; če je pa slab, nima kaj okrog hoditi!« meni krošnjar Šteficelj (Marjan Bunič), ki vedno vse prvi ugane. FOTO: Uroš Zagožen

Leta 1910 jo je prevedel in za slovenski prostor priredil Gregor Žerjav. 

Vaško idilo skalijo govorice o skrivnostni »črni ženi«, prikazni, ki naj bi strašila po okoliških krajih.

V režiji Alojza Stražarja so predstavo na Studencu prvič uprizorili leta 1995, po tridesetih letih pa se z novo glasbeno vsebino, svežim pristopom in v živo izvedenimi pesmimi vrača na oder Poletnega gledališča Studenec.

Zalka (Katarina Zorec), hlapec Matija (Rajko Majdič), posestnik France (Gregor Ravnik) in posestnik Primož (Igor Horvat), ki sporoči zloveščo novico. FOTO: Uroš Zagožen

Črna žena – prikazen ali resnična oseba?

Dogajanje je postavljeno na Gorenjsko v čas pred več kot sto leti. Vaško idilo skalijo govorice o skrivnostni »črni ženi«, prikazni, ki naj bi strašila po okoliških krajih. 

Črna žena (Jerica Steklasa) terja svojo pravico. FOTO: Uroš Zagožen

Radovednost in pogum spodbudita posestnika Bregarja, da se odpravi raziskat resnico, kar pa močno vznemiri njegovo ženo Zalko. Ko France naleti na ciganko Nigano, ga spomini na preteklost postavijo pred težko odločitev. Kako se bo zgodba razpletla, bodo gledalci izvedeli v poletnih večerih pod zvezdami.

Marjan Bunič kot krošnjar Šteficelj. FOTO: Uroš Zagožen

Privlačna v prenovljeni podobi

»Predstava je bila v preteklosti večkrat uprizorjena, tokrat pa bo prvič vključena bogata glasbena podlaga z novo vsebino in glasbo Slavka Avsenika mlajšega,« je režiser Alojz Stražar povedal pred premiero. 

Skladatelj in glasbeni producent predstave Slavko Avsenik ml. s člani komornega orkestra. FOTO: Uroš Zagožen

Pesmi v živo izvajajo priznani solisti in zbor ob spremljavi odličnega orkestra, kar dodatno požlahtni gledališko izkušnjo. 

Spomini na preteklost Franceta postavijo pred težko odločitev.

V glavnih vlogah pevsko in igralsko blestijo Gregor Ravnik kot posestnik Bregar, Katarina Zorec, njegova žena Zalka, Jerica Steklasa kot ciganska princesa Nigana, Marjan Bunič, tokrat povezovalni lik v vlogi krošnjarja Šteficlja, Špela Prenar, Primož Ložar, Pia Brodnik, Jože Vunšek in drugi.

Vselej živahen ciganski tabor. FOTO: Uroš Zagožen

Več kot stočlanska ekipa

V povsem profesionalno zastavljeni »domači gledališki predstavi« nastopa več kot petdeset članov igralsko-pevskega ansambla iz okoliških krajev, brezhibno izvedbo pa zagotavlja še vsaj toliko članov širše gledališke ekipe – tudi komorni orkester Poletnega gledališča Studenec pod vodstvom klarinetista Tomaža Kukoviča ter zbor, ki ga sestavljajo okoliški pevci in člani Komornega pevskega zbora Šutna iz Kamnika, ki skrbijo za glasbeno spremljavo. 

V predstavi nastopajo amaterski igralci različnih generacij. FOTO: Uroš Zagožen

Pesmi v živo izvajajo priznani solisti in zbor ob spremljavi orkestra.

Medgeneracijska povezanost in povezovalnost

V predstavi poleg profesionalcev sodelujejo številni amaterski igralci, od vnukov do starih staršev – odrska prezenca vseh je osupljiva. Do zadnje podrobnosti izdelana predstava je sad premišljenega povezovanja različnih talentov. 

Pia Brodnik, Jerica Steklasa in Gregor Ravnik. FOTO: Uroš Zagožen

Nastajala je več mesecev s posebej intenzivnimi pripravami v zadnjih tednih, kakor je po premieri povedal režiser. Po uspešno odigrani predstavi se je režiserju Alojzu Stražarju, častnemu občanu Domžal, in številnim sodelavcem z odra in iz zaodrja za neizbrisen pečat na kulturnem področju zahvalil podžupan Domžal Borut Ernestl.

V večmesečne priprave je bila vključena približno stočlanska ekipa. FOTO: Uroš Zagožen

Poletno gledališče Studenec se je uveljavilo kot prostor srečevanja, skupnosti in živahnega kulturnega utripa.

Poletno gledališče Studenec vabi

Med 25. julijem in 16. avgustom se bo, vedno z začetkom ob 21. uri, zvrstilo še devet ponovitev predstave Črna žena. Vstopnice lahko rezervirate prek spleta (www.studenec.net) ali po telefonu (051 614 141 ali 051 616 151).

V imenu vseh sodelujočih se je režiserju Alojzu Stražarju zahvalila sopranistka Pia Brodnik. FOTO: Uroš Zagožen