To dela v duhu bule papeža Frančiška, s katero je napovedal omenjeno leto, v njej pa je zapisal: »Romanje izraža temeljno prvino vsakega svetoletnega dogodka. Potovati iz ene države v drugo, kot bi bile meje presežene, napotiti se iz enega mesta v drugo v kontemplaciji stvarstva in umetniških del, vse to nam bo omogočilo, da nas bodo obogatila različna izkustva in kulture, in da bomo vpili vase lepoto, ki jo uskladi molitev in ki vodi k zahvaljevanju Bogu za njegova čudovita dela.«

Na Brezjah bodo vsak mesec s predstavniki Marijinih narodnih romarskih svetišč v Evropi predstavili po eno tovrstno svetišče. Kot prvo so po maši na god sv. Valentina 14. februarja za obolele z rakom, njihove družine, sorodnike in prijatelje v baziliki Marije Pomagaj v dvorani nad zakristijo omenjenega svetišča belgijsko Marijino narodno svetišče Banneux. O njem je s pomočjo slikovnega gradiva spregovoril Fabian Delarbre, pripravljavec in usklajevalec slovesnosti, vodja petja, odgovoren za stike z javnimi občili in vodja mednarodne pisarne, ki skrbi za razširjanje sporočila Device ubogih in sprejem romarjev. V predavanju je predstavil sporočilo Marijinih prikazovanj leta 1933 v Banneuxu in njihov pomen danes. Prevajala je dr. Andreja Eržen Firšt, vodja Romarskega urada Brezje. Zbrane je najprej pozdravil rektor Marijinega svetišča na Brezjah p. dr. Robert Bahčič.

Banneux je v francosko govoreči belgijski pokrajini Valoniji, 120 km južno od glavnega mesta Bruselj. Devica Marija se je tam 11-letni deklici Mariette Beco od 15. januarja do 2. marca 1933 prikazala osemkrat. Predstavila se ji je kot Devica ubogih. Sporočila jim je: Pridite k meni, jaz bom potolažila vaše bolečine. Verjemite vame in jaz bom verjela v vas. Jaz sem Mati Odrešenika, Mati Boga. Veliko molite.«

Prikazovanja so bila s strani Cerkve potrjena 22. avgusta 1949, 16 let po prikazovanjih. Od takrat dalje k izviru vode, ki ga je Devica ubogih pokazala Mariette, romajo številni romarji in narodi. Romarsko svetišče je v gozdu in zaradi tega drugačno od ostalih Marijinih svetišč »stare celine«.

Fabian Delarbre je navzoče in druge Slovence povabil, da tudi mi v svetem letu romamo vanj.