Demokrati, ki se moramo najprej sprijazniti z dejstvom, da je njihova zmaga posledica naših napak, upamo, da pritajenim totalitaristom to ne bo uspelo. Skrajna levica in komunisti bodo lahko srečni, če bodo prišli v parlament. Skrajneže Slovenci odklanjajo. Nekdanji »rdeči« imajo sicer zveste, toda številčno šibke pristaše. Njihova moč je v obvladovanju medijev, tako osrednjih časopisov kot televizije. Slovenskim demokratom še ni uspelo vzpostaviti svojega množičnega medija. Bolj kot kapitala manjka enotnosti in organizacija.

Slovenskim demokratom še ni uspelo vzpostaviti svojega množičnega medija. Bolj kot kapitala manjka enotnosti in organizacija.

Osnovni problem je v tem, da Slovenska ljudska stranka, ki se smatra za naslednico znamenitega starojugoslovanskega politika Štajerca dr. Antona Korošca (1872–940), že dolgo ni več v parlamentu. Korošec je bil politični genij, toda preveč je deloval sam in ni zapustil enakovrednega naslednika. Kar nekaj se jih je videlo kot take, zlasti v Ljubljani. Ti so se bolj kot z nasprotniki ukvarjali z medsebojnim obračunavanjem. Zaradi bivanja v Belgradu Korošec ni uspel vzpostaviti reda. Tudi zato se je druga svetovna vojna za Slovence končala tako, kot se je.

Predvojna SLS je politično obvladovala slovenski prostor. Bila je stranka kmetov in delavcev, tudi izobražencev, glavno politično delo pa so opravili duhovniki, kar ji je dalo ime klerikalna. Zato so že med drugo svetovno vojno in zlasti po njej z njimi komunisti krvavo obračunavali. Tudi s tistimi redkimi duhovniki, ki so partizane podpirali. Primorca Filipa Terčelja, ki so ga italijanski fašisti tako preganjali, da je moral prebežati v Jugoslavijo, vseskozi pa je podpiral partizane, so v zahvalo 7. januarja 1946(!) skupaj še z enim duhovnikom v Davči surovo pobili. Sedaj je kandidat za mučenca. To navajamo zato, ker nekateri mislijo, da so številni duhovniki sami krivi, da so jih partizani pobijali. Za komuniste je bil in ostaja dober duhovnik le kot mrtev!

S tem primerom smo nakazali, zakaj v Sloveniji nimamo prave desne, katoliške stranke. Posledice medvojnih pobojev in beguncev po njej je prav na političnem področju najbolj čutiti. Ni pravih, velikih voditeljev. V nekdanji Peterletovi Novi Sloveniji imamo nekaj mladih z veliko volje, nimajo pa osnovnega znanja. Ukvarjajo se predvsem z lastnimi karierami in položaji. Nauk in način dela Janeza Evangelista Kreka (1865–1917), utemeljitelja slovenske krščanske demokracije, sta jim španska vas. Morali bi biti prva, vodilna slovenska stranka, ne pa, da tekmujejo s komunisti in levičarji. Namesto da bi se zavzemali za delavce in kmete, se borijo za podjetnike. Upokojencev, starih, pomoči potrebnih … se skoraj ne spomnijo. Sedaj, ko levičarji obetajo božičnico, so najbolj proti njej. Ne vidijo slovenskih povprečnih plač, ki so štirikrat manjše kot nemške, hrana, energija, stanovanja … pa so dražja kot v Nemčiji. K sreči je ženski del stranke bistveno boljši in škoda, da jih ne spustijo višje v strankarski hierarhiji. Ko bodo odkrili in spoštovali svojo politično identiteto, ji brezpogojno sledili, bodo politične razmere v Sloveniji bližje onim, zaradi česar smo se osamosvojili.

 Namesto da bi se zavzemali za delavce in kmete, se borijo za podjetnike. Upokojencev, starih, pomoči potrebnih … se skoraj ne spomnijo.

V teh dneh smo verni zelo veseli. Uspeli smo, da bo zakon o pomoči pri smrti bolnih in ostarelih, evtanazija, doživel referendum o državljanski zavrnitvi. Zbrati je bilo treba 40.000 podpisov. Še teden pred dokončnim rokom zbiranja jih je četrtina manjkala. Potem so stopili skupaj predstavniki vseh cerkva, celo muslimani, in zmaga je bila ob izjemni pomoči medicincev tu. To med drugim tudi pomeni, da se bo moralo vodstvo Cerkve v ključnih moralnih vprašanjih brezkompromisno in ostro oglašati in klicati verne na okope. Ključni namen predlagateljev in zagovornikov spornega zakona je bil predvsem ponižanje vernih. Torej, marsikaj je mogoče doseči, če veš, kaj hočeš in se ustrezno organiziraš.

Članek je bil objavljen v reviji Naša luč (11/2025).