Ko se na poslovnem računu nabere večja denarna rezerva, se marsikateri direktor ali finančni vodja hitro vpraša, kam bi jo "nekam vložili". Vprašanje, ki bi si ga morali zastaviti prej, pa je drugačno: kdaj bo podjetje ta denar dejansko spet potrebovalo?

Upravljajte presežno likvidnost učinkoviteje

Presežna likvidnost ni enoten znesek, ki ga je treba obravnavati kot celoto. V praksi jo lahko razdelimo na vsaj tri dele. Prvi je denar, ki ga podjetje lahko potrebuje že naslednji mesec za plače, DDV ali plačila dobaviteljem. Drugi je rezerva za načrtovano investicijo čez šest do dvanajst mesecev. Tretji so sredstva, ki jih podjetje dlje časa ne potrebuje za tekoče poslovanje.

Teh treh delov ni smiselno obravnavati enako, ker imajo popolnoma različne zahteve glede dostopnosti in tveganja. Denar za plače mora biti na voljo takoj in brez izgube vrednosti, zato pri njem sploh ni prostora za eksperimentiranje z donosom.

Napaka, ki jo v praksi vidimo pogosto, je, da podjetje ves presežek obravnava kot en sam znesek in ga usmeri v isti instrument z isto ročnostjo. Posledica je lahko neprijetna: denar je vezan takrat, ko ga podjetje nujno potrebuje, ali pa ostaja nedejaven takrat, ko bi ga lahko smiselno razporedili. Prvi korak je torej razvrstitev po namenu in časovnem horizontu, šele nato sledi izbira ustreznih rešitev.

Presežna likvidnost zasluži več

Za kratkoročni del rezerve, torej denar, ki bo verjetno potreben v naslednjih tednih ali mesecih, je ključna dostopnost sredstev, nizko tveganje in usklajenost ročnosti s pričakovanim datumom porabe.

Pri tem je uporaben pristop, ki mu v praksi rečemo razporejanje po ročnostih oziroma "laddering". Tako del sredstev zapade, ko podjetje pričakuje večji izdatek, preostanek pa ostaja vezan naprej. Na ta način se izognemo situaciji, ko je ves denar nedostopen ravno takrat, ko bi ga najbolj potrebovali.

Za srednjeročni in dolgoročnejši del presežne likvidnosti, torej sredstva, ki jih podjetje dlje časa ne potrebuje za poslovanje, je smiselno razmisliti tudi o razpršitvi med različnimi instrumenti in razredi naložb.

Izboljšate donosnost, ne da bi ogrozili poslovanje

Premišljeno upravljanje presežne likvidnosti pomeni, da podjetje hkrati izboljša donosnost sredstev, ohrani likvidnost za tekoče obveznosti in razprši tveganja med različnimi instrumenti. To ni protislovje, temveč posledica jasne razdelitve denarja po namenu in ročnosti, ki smo jo opisali zgoraj. Šele ko je ta razdelitev narejena, ima smisel govoriti o konkretnih instrumentih in strategijah.

Pomemben, a pogosto spregledan element je tudi politika upravljanja likvidnosti. Gre za interni dokument, ki določi, kdo v podjetju sme sprejemati odločitve o naložbah presežnih sredstev, kateri instrumenti so dovoljeni in koliko denarja mora ves čas ostati hitro dostopnega. Taka politika ne omejuje poslovanja, temveč mu daje jasen okvir in preprečuje improvizirane odločitve pod pritiskom trenutnih razmer na trgu.

V ILIRIKI kot borzni hiši s tradicijo in več kot 35 leti izkušenj na področju posredništva, upravljanja premoženja, investicijskega in nepremičninskega svetovanja ter korporativnih financ razumemo, da presežna likvidnost podjetja ni denar za špekuliranje, temveč vir, ki ga je treba upravljati premišljeno in v skladu s potrebami poslovanja. Zato podjetjem ponujamo različne poti, od trgovalnega računa za podjetja, prek individualnega upravljanja premoženja, do rešitev, prilagojenih upravljanju likvidnostnih sredstev, pri čemer nobene od njih ne predstavljamo kot univerzalno najboljše za vsako podjetje.

Za podjetja, ki želijo narediti prvi korak k bolj strukturiranemu pristopu, je smiselno izhodišče pregled lastnih denarnih tokov in razvrstitev sredstev po ročnosti, šele nato pa izbira instrumentov, ki tej razvrstitvi dejansko ustrezajo. Na strani Presežna likvidnost podjetja smo zbrali pregled možnosti, ki jih v ILIRIKI ponujamo podjetjem pri upravljanju presežnih sredstev, in vabimo vas, da jih preučite ob upoštevanju lastnega časovnega horizonta in potreb poslovanja.

Naročnik članka je: Ilirika d.o.o.