S prehodom v hladnejši del leta se težave s previsoko vlago pogosto pokažejo veliko bolj izrazito kot poleti. Manj zračimo, okna ostajajo zaprta dlje časa, razlika med zunanjo in notranjo temperaturo pa se poveča. Posledica je, da se vlaga iz zraka lažje kondenzira na hladnejših površinah, kot so zunanje stene, okenska stekla ali kotni deli prostorov. V Gitas pri svetovanju strankam opažamo, da se vprašanja o razvlaževanju prostorov prav v tem obdobju najbolj pogosto pojavijo.

Mnogi se vprašajo, ali sploh potrebujejo razvlažilec zraka, pri tem pa se pogosto zanašajo le na občutek. Enako velja v obratni smeri, ko prostor deluje suh, meritve pa pokažejo drugače. Občutek je torej koristno izhodišče, ni pa dovolj natančno merilo za odločitev o nakupu naprave.

Zanesljiv podatek dobimo šele z merjenjem relativne zračne vlage, izraženo v odstotkih. Za večino bivalnih prostorov velja, da je vrednost med 40 in 60 odstotki še sprejemljiva, višje vrednosti pa dolgoročno povečujejo tveganje za razvoj plesni in kondenzacije. Merjenje s higrometrom je preprosto in poceni, hkrati pa nam pove, ali je težava dejansko prisotna in kako izrazita je. Šele na podlagi teh podatkov lahko smiselno razmišljamo o izbiri ustrezne naprave.

Zakaj se raba razvlažilca razlikuje glede na vrsto prostora

Uporaba razvlažilca zraka v bivalnem prostoru se precej razlikuje od uporabe v kleti, skladišču ali delavnici. V dnevni sob ali spalnici gre praviloma za zmerno in občasno delovanje, ki dopolnjuje redno zračenje. V kleteh in skladiščih, kjer je vlaga pogosto stalna in izrazitejša, je potrebna naprava, ki zdrži dolgotrajno in intenzivno obratovanje. V delavnicah k temu dodamo še prah, nižje temperature in pogosto spremenljive pogoje dela, kar naprava mora prenesti brez izpadov.

Posebno mesto ima sušenje prostorov po gradbenih ali obnovitvenih delih, na primer po litju estriha, malanju ali odpravljanju posledic zamočitve. Brez tega bi bilo treba posodo prepogosto prazniti, kar podaljšuje čas sušenja in zmanjšuje učinkovitost celotnega procesa.

Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri zmogljivosti

Pri izbiri razvlažilca ni dovolj primerjati zgolj litrov izločene vode na dan, saj je ta podatek običajno naveden pri referenčnih pogojih, ki se v praksi redko ponovijo. Upoštevati moramo velikost prostora, dejansko temperaturo zraka, izmerjeno stopnjo vlage in intenzivnost uporabe naprave.

Enako pomemben je pretok zraka skozi prostor. Naprava v prevelikem ali močno prezračevanem prostoru deluje drugače kot enaka naprava v zaprtem prostoru enake kvadrature, saj se svež vlažen zrak nenehno dovaja od zunaj. V takem primeru bo videti, kot da naprava ne zmore, čeprav je vzrok v premajhni tesnjenosti prostora. Zato pri svetovanju v Gitas vedno preverimo namen uporabe, velikost in značilnosti prostora, ne le želene kapacitete v litrih.

Kdaj razvlažilec ni dovolj in kaj profesionalne naprave ponujajo

V takih primerih je treba najprej odpraviti izvor težave, razvlažilec pa lahko med tem časom pomaga zmanjšati posledice in olajša sušenje prostora. Naprave same po sebi ne rešujejo gradbenih napak, temveč urejajo zračno vlago, kar je pomembno razločevati.

V naši ponudbi imamo na voljo profesionalne kondenzacijske razvlažilce. Razvlažilec zraka znamke Master, ki so zasnovani za delovanje v zahtevnejših pogojih, kjer je potrebna robustnost in zanesljivo delovanje tudi pri intenzivni ali dolgotrajni uporabi. Pri izbiri ustrezne naprave upoštevamo namen uporabe, velikost prostora in pogoje delovanja, saj pravilna izbira zmogljivosti pomeni razliko med učinkovitim razvlaževanjem in nepotrebno porabo energije brez pravega učinka.

Ce razmišljate o nakupu razvlažilca zraka, priporočamo, da najprej z higrometrom preverite dejansko stopnjo vlage in šele nato ocenite, kateri tip naprave ustreza vašemu prostoru. V Gitas svetujemo pri izbiri glede na dejanske pogoje uporabe, ne le po deklariranih litrih na dan, kar je po naših izkušnjah pogosto vzrok razočaranja ob nakupu neustrezne naprave.

Naročnik članka je: Gitas d.o.o.