Med služenjem vojaškega roka na severu Iraka je za las ušel smrti; med vojno v Perzijskem zalivu se je z družino moral zateči na planoto Ninive; ima dva otroka s posebnimi potrebami in obenem svojo ljubezen razdaja s služenjem migrantom pri Karitas v Vidmu v Italiji. K pogovoru smo povabili kaldejskega katoličana Sabaha Aboa, ki se je že v otroštvu in mladosti ob domačem župniku srečal z duhovnostjo Gibanja fokolarov. Prav ta duhovnik je mladim prenesel veliko vero v Božjo ljubezen in jih spodbudil, da so v manjših skupinah poskušali živeti evangelij. Sabah je po poklicu farmacevt, je poročen in oče treh otrok.

Že v mladosti ste doživeli, da je evangeljsko ljubezen mogoče konkretno udejanjati. Kako je bilo to mogoče živeti med vojno, ki je izbruhnila v Perzijskem zalivu?

Ker sem farmacevt, sem vojaški rok služil v zdravstvenem domu na severu države, na območju Kurdistana, kjer smo zdravili tudi civiliste iz Kurdistana. Naj povem, da so bili kurdski policisti močno proti vojni in proti ...