Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Pri vsaki maši se vračamo k zadnji večerji

Za vas piše:
M. M.
Objava: 15. 04. 2022 / 09:06
Oznake: Maša, Škof, Velika noč
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 15.04.2022 / 09:13
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Pri vsaki maši se vračamo k zadnji večerji

Pri vsaki maši se vračamo k zadnji večerji
Smo Jezusu, ki nas kliče k spreobrnjenju, pripravljeni ponuditi svojo roko. FOTO: Tatjana Splichal
V velikonočno tridnevje vstopamo s četrtkovimi večernimi svetimi mašami, pri katerih obhajamo spomin na Jezusovo zadnjo večerjo.

Pri zadnji večerji nam Jezus s svojim ravnanjem pokaže, kakšna naj bo drža kristjana. Ta se kaže v ljubezni in služenju.

»Čudež se ponavlja med nami«

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je pri maši v mariborski stolnici poudaril, da evharistija ni le spomin na Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje v pričakovanju njegovega drugega prihoda. »Pri vsaki sv. maši se mi vračamo v dvorano zadnje večerje, skupaj z Jezusom in njegovimi učenci. Ta večer to še na poseben način čutimo in doživljamo. Naj se dotakne naših src, ko bomo slišali besede: »To je moje telo«, »to je moja kri«, saj se ta čudež ponavlja pred nami.«

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl. FOTO: arhiv Družina/Tatjana Splichal

Umivanje nog zgled za nas

Evangelist Janez želi, tako nadškof Cvikl, zadnjo večerjo povzeti z enim samim stavkom: »izkazal jim je ljubezen do konca!«

»Ta stavek pa izzveni kot Jezusova oporoka na koncu večerje: »Zgled sem vam dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem vam jaz storil«. Služiti drugim, to je v naši moči. Zato nas Jezus vabi prav k temu. To nam je želel povedati z umivanjem nog, ki povzema vso velikonočno skrivnost, kajti sam pravi: »Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge« (Mr 10,45).

Pri vsaki sv. maši se mi vračamo v dvorano zadnje večerje, skupaj z Jezusom in njegovimi učenci. (Alojzij Cvikl, mariborski nadškof)

Pot ljubezni in služenja

Mariborski nadškof je zaključil z mislijo, da ima pot ljubezni in služenja svoj začetek ravno v dvorani zadnje večerje »in nas vabi, da jo živimo dan za dnem, tako doma kot na delovnem mestu, v našem mestu …, tam, kamor nas vodi Božja previdnost. Ne ostanimo zaprti v naš mali svet egoizma in udobja. Vstanimo in se podajmo na pot ljubezni in služenja zavedajoč se tega, da je pred nami na tej poti Jezus, ki nam je prvi dal vzgled. Na tej poti bomo spoznali, »da je večje veselje v dajanju, kot v prejemanju!«

Škof Štumpf: Hrana je najboljša, ko jo delimo z drugimi

Soboški škof Štumpf je pri četrtkovi večerni maši v soboški stolnici dejal, da je najlepše in najbolj zdravo, ko jemo v miru in s tistimi, s katerimi se dobro razumemo. Najboljša je takrat, ko jo delimo z drugimi. »Jezus je pred svojim trpljenjem in smrtjo zbral prijatelje, ki jih poznamo kot apostole, k slovesni večerji, ki pri Judih pomeni spomin na izhod njihovih prednikov iz egiptovske sužnosti. Šlo je za zahvaljevanje Bogu za dar osvoboditve. To je starodavna družinska liturgija, ki jo Judje še danes obhajajo s pečenim jagnjetom in grenkimi zelišči. Za Jezusa je bila ta večerja poslovilna od prijateljev.«

 Soboški škof dr. Peter Štumpf. FOTO: Spletna stran Škofije Murska Sobota

Maše pod ruševinami, v bunkerjih in kleteh

Nadaljeval je, da v mirnih okoljih mašo lahko obhajamo po cerkvah ali drugih primernih prostorih, a ponekod jo obhajajo med ruševinami, v bunkerjih in kleteh, na podzemnih železnicah. »Tu in tam mogoče pojejo kakšno primerno mašno pesem, ki pa jo preglasujejo bombe in granate. Takšno maševanje po Ukrajini in drugih delih nemirnega sveta za Jezusa pomeni veliko žalost in pretresenost. Njegovo božansko srce ponovno prebada neskončna stiska in bolečina, ker njegovo darovano telo in prelita kri na križu ne ganeta k sočutju in usmiljenju ubijalcev in rušiteljev domov.«

Njegovo božansko srce ponovno prebada neskončna stiska in bolečina. (dr. Peter Štumpf, soboški škof)

Za služenje potrebujemo Jezusovo pomoč

Soboški škof je v ospredje postavil ljubezen. Ta po njegovih besedah izvira iz evharistije in evharistija se lahko obhaja samo iz ljubezni. »Vidni izraz ljubezni pa je naše služenje drug drugemu. K temu nas Jezus še vedno zavezuje,« poudarja in dodaja, da za služenje vsi potrebujemo Jezusovo pomoč, ki nam jo daje, če to hočemo.

»Danes je večer Jezusovega poguma, saj je šel do konca. Njegova ljubezen je premagala grožnje smrti. Bolj je imel rad nas in naše rešenje, kot pa svojo varnost. Naj evharistija Velikega četrtka daje zahvalo nebeškemu Očetu za Jezusov pogum, v nas odpravi zamere in nas okrepi v ljubezni.«

Nalaganje
Nazaj na vrh