»Pridobite Svetega Duha«

Sveti Serafim Sarovski (1754–1833) je eden najbolj znanih ruskih menihov in mistikov. Po meniških začetkih v samostanu je postal puščavnik v gozdu, kjer je petnajst let živel izrazito asketsko življenje. Vrnil se je v skupnost in začel sprejemati številne obiskovalce, od revežev do dvorjanov, ki so pri sočutnem možu iskali besedo tolažbe ali spreobrnjenja in bili deležni njegovega daru branja srca ali ozdravljanja. Za njegovo duhovnost je posebej značilno prepričanje, da asketsko življenje, kreposti, odpoved … niso sami sebi namen, ampak le pripomočki za to, da pridobimo Svetega Duha. Eden izmed njegovih najbolj zvestih učencev, Nikolaj Motovilov, ga je nekoč vprašal, kakšen je cilj krščanskega življenja. V dolgem odgovoru, ki ga je gost očeta Serafima skrbno zapisal in ki velja za biser pravoslavne duhovnosti, tu pa ga na kratko povzemamo, najdemo bistvo njegovega nauka: tisti, ki spreminja življenje, je le Sveti Duh. Če ni zaradi Kristusa … »Bilo je na četrtek, vreme je bilo oblačno,« začne pripoved, med katero se je, kot piše Motovilov, starcu obraz na trenutke nadnaravno razsvetlil. »Na zemlji je ležalo četrt metra snega, nanj pa je na gosto nametavalo novega, ko se je na svojem bližnjem pašniku z menoj začel pogovarjati oče Serafim.« Gosta je posedel na panj drevesa, ki ga je ravnokar podrl, sam pa počepnil nasproti njega. »Gospod mi je razodel,« je rekel véliki starec, »da ste si v otroštvu strašno želeli izvedeti, v čem je smisel našega krščanskega življenja, in da ste o tem večkrat spraševali mnoge velike duhovne osebe ...« Motovilov je priznal, da ga je to vprašanje v resnici težilo vse od 12. leta starosti, a starec tega ni vedel. Na to vprašanje mu niso znali povedati nič določenega. »Nekateri so celo negodovali nad vami, češ da se obremenjujete s posvet-no radovednostjo, in so vam rekli: 'Ne išči odgovorov, ki jih ne dosežeš!' Vendar vam niso prav povedali,« je dejal starec Serafim. »Molitev, post, bedenje in vsa druga pobožna dela, kolikor naj si bodo že sama po sebi dobra, zase ne predstavljajo cilja našega krščanskega življenja, čeprav so neizogibno sredstvo, da ga dosežemo. Resnični cilj našega krščanskega življenja je v tem, da pridobimo Svetega Duha. Post, bedenje, molitev, miloščina in vsako dobro delo, ki ga naredimo zaradi Kristusa, so sredstva za doseganje Svetega Duha. Ne spreglejte, dragi, da nam samo tista dobra dela, ki jih naredimo zaradi Kristusa, prinašajo sadove Svetega Duha. Nič, kar delamo, če ni zaradi Kristusa, četudi je dobro, nam ne prinese plačila v prihodnjem življenju in ne milosti Božje v zemskem. Zato nam Gospod Jezus Kristus pravi: 'Kdor ne zbira z menoj, raztresa'« (Mt 12,30). Česa je manjkalo nespametnim devicam? Serafim je zatem govoril o priliki o pametnih in nespametnih devicah. »Nekateri pravijo, da pomanjkanje olja pri nespametnih devicah pomeni pomanjkanje njihovih dobrih del za časa življenja,« a takšno razumevanje po besedah starca ni povsem pravilno. »Ponižno menim, da jim je manjkala ravno milost Svetega Duha.« O takšnih devicah je po Serafimovih besedah pisal Anton Veliki v pismih redovnikom: za mnoge od njih je menil, da ne razlikujejo treh volj, ki delujejo v človeku: »najprej Božja, najpopolnejša in vseodrešujoča, potem naša lastna, če že ne pogubna, tudi odrešujoča ne, ter na koncu demonska, povsem pogubna. In ravno ta, vražja volja, uči človeka, naj bodisi ne dela nobenih dobrih del bodisi naj jih dela iz nečimrnosti, zaradi del samih in ne zaradi Kristusa. Druga, naša lastna volja, nas uči delati vse v potešitev naših strasti, in to tako, kot nas uči hudič, da delamo dobro zaradi dobrega, ne da bi se pri tem ozirali na milost, ki nam jo prinašajo. Prva pa, Božja in vseodrešujoča volja, je ravno v tem, da bi delali dobro le še za to, da bi dosegli Svetega Duha, večni in neprecenljivi zaklad, ki nikoli ne mine,« je dejal oče Serafim in pozneje dodal: »O vaše bogoljubje, kako bi želel, da bi bili v sedanjem življenju vselej v Svetem Duhu! Saj v čemer vas Gospod najde, v tem vas bo sodil.« Za molitev ima priložnost vsak Starec je Motovilovu dejal, da nam milost Svetega Duha daje vsako dobro delo, ki ga opravimo zaradi Kristusa, še najbolj pa molitev, ki naj bo vselej v naših rokah kakor orožje za dosego milosti Svetega Duha. »Tako bi na primer radi šli v cerkev, pa cerkve ni, ali pa je maše že konec; radi bi darovali ubogemu, pa ubogega ni, ali pa ničesar nimate; radi bi ostali v devištvu, pa tega ne zmorete zaradi svojega značaja ali pa zaradi premoči hudičevih prevar, ki se jim zaradi človeške nemoči ne morete zoperstaviti; radi bi storili katero koli drugo dobro delo zaradi Kristusa, pa prav tako nimate moči, ali pa ne najdete priložnosti. V nobenem primeru pa to ne velja za molitev: zanjo ima priložnost vsak in vselej – bogat in reven, plemenit in preprost, močan in slaboten, zdrav in bolan, pravičen in grešnik.« Zbirajte kapital milosti »Kako, oče, pa je z drugimi dobrimi deli zaradi Kristusa, za to, da bi dosegli milost Svetega Duha? Govorili ste mi samo o molitvi,« je vprašal Motovilov. »Dosegajte milost Svetega Duha tudi z vsemi drugimi dobrimi deli zaradi Kristusa, duhovno trgujte z njimi, trgujte s tistimi izmed njih, ki vam prinašajo večjo korist. Zbirajte kapital dobrodejnega izobilja Božje milosti, nalagajte ga na večno Božjo knjižico, kjer boste prejemali nestvarne obresti, in to ne po štiri ali šest odstotkov, temveč po sto na en duhovni evro in še ne-štetokrat več. Če vam, na primer, več Božje milosti dajeta molitev in bedenje, čujte in molite; če prinaša veliko Božjega Duha post, se postite; če več daje miloščina, dajajte miloščino in na takšen način presojajte vsako dobro delo, ki ga želite delati zaradi Kristusa. Naj vam povem o sebi, ubogem Serafimu. Po rodu sem iz trgovske družine iz Kurska. Ko še nisem bil v samostanu, je bilo pri nas tako, da smo trgovali s tistim blagom, s katerim smo več zaslužili. Tako ravnajte tudi vi, dragi moj, in kakor velja v trgov-skem poslu, ne gre za to, da zgolj trgujete, ampak za to, da bi čim več zaslužili. Enako velja za posel krščanskega življenja; ne gre zgolj za to, da bi molili ali delali kakršno koli drugo dobro delo,« je povedal starec in spomnil na besede iz evangelija, da je Božje delo verovati v Boga in v Jezusa Kristusa, ki ga je on poslal. »Če pravilno presojamo Kristusove in apostolske zapovedi, potem v poslu našega krščanskega življenja ne gre za to, da povečujemo račun dobrih del, ki so zgolj sredstva za cilj našega krščanskega življenja, temveč za to, da iz njih pridobimo čim več koristi, se pravi, da pridobimo obilnejše darove Svetega Duha.«

Dostop do članka (47174)

»Pridobite Svetega Duha«

»Pridobite Svetega Duha«

Če ni zaradi Kristusa …

DOB – Blagoslov čebelarske učilnice

KEFA

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.