Priložnost za rast

Na praznik Gospodovega darovanja, svečnico, 2. februarja, praznujemo tudi dan posvečenega življenja v Cerkvi. Smisel in namen Bogu posvečenega življenja v redovni skupnosti lahko razumemo samo v veri. Redovniki se z zaobljubami k določenemu načinu življenja dajo celostno na razpolago Bogu, zato lahko tudi bolj svobodno in neovirano služijo bližnjim. Redovniki živijo v samostanski skupnosti. Vsakodnevno življenje ob osebnem srečevanju z živim Bogom in v duhu evangelija delijo s sobrati oz. sosestrami. Delajo lahko v samostanu, na posameznih področjih življenja Cerkve ali v svetu. Skupno življenje Skupnemu življenju so njihove predstojnice in predstojniki v organizaciji Konference redovnih ustanov Slovenije (KORUS) januarja posvetili odmeven seminar z naslovom, vzetim iz prve Mojzesove knjige: Človek, ki se je bojeval z Bogom in ljudmi in zmagal. Tema srečanja je bila: Konflikti v skupnosti in kako jih reševati, se z njimi spopasti in jih ne odrivati … Prav tako januarja pa je bil na Bledu pri sestrah salezijankah v Marijinem domu zbor Korusa, na katerem so se zbrali višji redovni predstojniki moških in ženskih redov v Sloveniji. Nagovoril jih je provincial frančiškanov p. Marjan Čuden v predavanju z naslovom: Vrnitev h koreninam – redovne zaobljube. Kako danes predstaviti kandidatu ideal in realnost? Na srečanju so tudi volili novo izvršilno vodstvo, predsednik Korusa še naprej ostaja jezuitski provincial p. Miran Žvanut. S pogledom na dan posvečenega življenja ima to dvoje pomembnih srečanj redovnic in redovnikov še posebno težo in privlačnost ter si zasluži vso pozornost. Predstavlja izziv zanje, za življenje in delo Cerkve in družbe. Pot v realnosti življenja Več kot šestdeset zbranih redovnic in redovnikov iz različnih skupnosti v Sloveniji in tujini pri Sv. Duhu sta pozdravila in nagovorila predsednik SŠK škof dr. Andrej Saje (prek video projekcije) in predsednik Korusa, jezuitski provincial p. Miran Žvanut. Po skupni pesmi pod vodstvom p. Staneta Beštra, molitvi in uvajanju v dopoldansko dogajanje prvega dne so prisluhnili s. Miri Peče FMA, ki je predstavila svetopisemsko zgodbo in razlago o očaku Jakobu. Ta je namreč naredil dolgo pot spreobrnjenja in odpuščanja do Boga in brata. V spomin je priklicala soočanje s težavami v prvi krščanski skupnosti, ki pa so bile premagljive. Premagljive ravno zaradi tega, ker so čutili, da je Bog tisti, ki vodi, da je to pot Cerkve, saj jih Bog spremlja in želi v realnosti življenja peljati naprej zgodovino odrešenja. Med drugim je še dejala, da je konflikt sicer lahko tudi način medčloveških odnosov. Različnost in drugačnost v odnosih sta konstruktivna razsežnost vsake človeške interakcije. Največkrat pa konflikte obravnavamo kot problem, ki ga je treba čimprej rešiti. Vsak lahko prispeva k ustvarjanju konfliktnega ozračja, tudi če tega ne bi želel, lahko pa tudi veliko stori, da se konflikti premagajo. In sicer v dinamikah, ki se pojavljajo v družini, življenju neke skupnosti, družbenem življenju, zlasti še v večkulturnih in medkulturnih okoljih, in teh je v skupnostih vedno več. Hvaležnost za preizkušnjo Popoldan je spregovoril Marko Iršič, strokovnjak na področju mediacije in obvladovanja konfliktov. V pogovorni interakciji z udeleženci je odgovoril na zastavljena konkretna vprašanja. Kot je med drugim poudaril, vseh konfliktov ni mogoče razrešiti, mogoče pa jih je obvladati. Tudi z mediacijo. Čeprav poznamo napotke in smernice, namreč rešitev konflikta v praksi ni vedno izvedljiva, zato imamo nekoga tretjega, nepristranskega, ki ni razsodnik, lahko pa pomaga, da dva na koncu komunicirata na konstruktiven način. V vsakem primeru v konfliktu ne vračajmo s slabim. Tudi hvaležnost za neko preizkušnjo je dobra, ima smisel za nas. Potem je tudi večja verjetnost, da bo bližnji spremenil svoje mnenje. Konflikti so konec koncev priložnost za rast. Sporočajo nekaj, česar ne vemo. Rečemo lahko tudi, da se v konfliktu pogovarjamo o stvareh, ki jih ne vemo. Pri odkrivanju neznanega pa naj nas vodi radovednost, ne »firbčnost«. Pravilna usmeritev Drugi dan simpozija so udeleženci prisluhnili Tomažu Erzarju, teologu, psihoanalitiku in pedagogu. Poudaril je, da je do konfliktov vedno in bo vedno prihajalo. So pa konflikti lahko zdravilni. V konfliktu igra posebno vlogo jeza, ki je močno čustvo, ki ga ni dobro potlačiti. Če znamo jezo pravilno usmeriti, prinese konstruktivne rešitve. Pomembno je najprej spoznati stanje, kaj te moti, jezo priznati in sprejeti. Ko to sprejmeš, manj boli, bolj razumeš in lažje rešuješ konflikte. Jeza je v bistvu tvoja zaščita. Pomembno pa je priti do jedra, zakaj te stvari motijo. »In šel je vase« je svetopisemski citat, ki nam bo zelo pomagal, da bodo odpadle vse obrambne lupine in bomo prišli do bistva. Ne se torej truditi razumeti druge in se ukvarjati s tistim, ki te je prizadel, začeti je treba pri sebi. Tako bomo tudi do drugih bolj sočutni, ko se jezijo, in jim bomo znali lažje prisluhniti. Stik in domačnost P. Čuden je na Bledu osvetlil začetke redovništva, do katerih je pripeljal duh posvetnosti in pozunanjenja, ki se je začel v četrtem stoletju s priznanjem vere kot državne vere. Najprej pa je predstavil zaobljube na splošno, nato vsako posebej. Obljubo uboštva je imenoval pesem osvobojenega srca, zaobljubo čistosti kristalno ogledalo večnosti, pokorščino ljubezen, ki sliši in sledi. Za milost obnovitve zaobljub je potrebno odrekanje, vera, upanje in ljubezen in veselo pričevanje posvečenega življenja. Predavatelj se je ob koncu vprašal, kako mlade navdušiti za redovne poklice. In zagotovil, da se bo Bog mladih dotaknil le preko samih redovnikov. Z njimi je treba iskati stik in domačnost, kar je drugo ime za ljubezen. In še spodbudil, naj ne bodo nemočni zaradi situacije okrog sebe, ampak naj zaupajo Gospodu in se navdihujejo pri Mariji.

Dostop do članka (47174)

Priložnost za rast

Priložnost za rast

Skupno življenje

GODOVIČ – Srečanje zakonskih jubilantov

Novi prefekt za medverski dialog

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.