Znotraj cerkvenih krogov nemalokrat slišimo jadikovanje, da je Cerkev z ustavnim določilom o ločenosti Cerkve in države izločena iz družbe in da je bilo to za časa rajnke Avstrije zgledno urejeno. Zopet drugi besedičijo o tem, da je imela Cerkev v srednjem veku, ki je po njihovem zmotnem mnenju segal do začetka 20. stoletja, vodilno vlogo v državi. Prav primer oskrbe najdenčkov nazorno priča, kakšna vloga je Cerkvi dejansko pripadala.

Habsburžani so podobno kot ostali evropski vladarji vse od sredine 15. stoletja uveljavljali močno pokroviteljstvo nad Cerkvijo. Cerkev je v habsburški monarhiji res uživala poseben, privilegiran položaj in bila skoraj državna vera, a je morala za to plačati visoko ceno in se odpovedati velikemu delu avtonomije. To se je še zaostrilo v času cesarja Jožef II. (1765–1790), ki smisla Cerkve ni videl v njenem nadnaravnem poslanstvu, ampak v tem, da pospešuje državno korist oziroma »javni blagor«, zaradi česar mora biti podrejena državnim oblastem in izvajati...