Msgr. Franci Petrič, poznavalec in prijatelj Združenih držav Amerike

Msgr. Franci Petrič. FOTO: Tatjana Splichal

Izbira Američana za papeža vidim kot priznanje ameriškim katoličanom za njihovo stoletno zvestobo Cerkvi, ki je bila v večinsko protestantskem okolju vedno drugorazredna. Turbulence zadnjih dveh desetletij, kjer so bile v ospredju obtožbe zaradi zlorab, ameriških vernikov niso omajale. Duhovni poklici in razvejana misijonska dejavnost so znak, da je vera v Združenih državah Amerike živa, njihova Cerkev pa je tudi izjemen družbeni dejavnik doma in v svetu. Z novim papežem, ki si je izbral ime Leon, kar kaže na socialno angažiranost (Leon XIII. – papež socialne okrožnice) kot njegov poseben program, bo Cerkev zagotovo veliko pridobila.

Dr. Andrej Fink, mednarodni pravnik

Dr. Andrej Fink. FOTO: Bogomir Štefanič

Sporočilo osebnosti Leona XIV. je uravnoteženost in sinteza. Pred konklavom smo slišali o konzervativcih, o progresistih in o zmernih. Novi papež je vse to. Je pastir, misijonar, redovnik, obenem pa intelektualec, teolog in cerkveni pravnik, svetovljan (govori več jezikov), predvsem človek z veliko vatikansko izkušnjo, človek »dveh Amerik«, saksonske in Latinske, a zelo rimski.

Naj nihče ne išče preproste kontinuitete s papežem Frančiškom. Nekaj je bo, a daleč od tega, da bi bil kopija. Gotovo bo vsestransko bolj zadržan, a enako zavzet za potrebne, tako v telesnem kot v duhovnem smislu. Predvsem bo pazil na cerkveni nauk. Imel bo nekaj težav z zapuščino papeža Frančiška zaradi njegovih zgolj »skiciranih« potez.

Izbrano ime, kot naslednik Leona XIII., znanega predvsem po socialni okrožnici Rerum novarum, spet kaže na željo po sintezi.

Dr. Andrej Grebenc, nekdanji profesor na univerzi Sacred Heart v Fairfieldu v ameriški zvezni državi Connecticut, zdaj predsednik Zveze organizacij civilne družbe Slovenije

Dr. Andrej Grebenc. FOTO: osebni arhiv

Kako gledajo Američani na novega papeža Leona XIV.? Mislim, da z velikim presenečenjem. Prav pred konklavom je zelo znani ameriški medijski škof Robert Barron izrazil prepričanje, da novi papež ne bo Američan, ker bi tako izgledalo, da imajo Američani prevlado povsod, tudi na verskem področju. Zmotil se je.

Bo pa imel papež težko nalogo povezati katoliško Cerkev ne samo na svetovni ravni, ampak še v veliko večji meri v ZDA. Morda bo zanj še težja naloga povezati struje v ZDA, da bodo še ostali katoličani. Med bivanjem v ZDA sem spoznal, kako razdeljeni so škofje, duhovniki in posledično tudi župnije in laiki. Pričakovati je, da se bo nanj vsul plaz kritik že kar na začetku njegovega pontifikata, in to zlasti s strani tradicionalistov. Ti so zelo glasni in imajo nekaj vidnih zagovornikov celo na Fox TV in na globalni katoliški televiziji EWTN, da o njihovih kanalih na socialnih omrežjih na govorim. Nezadovoljni bodo lahko tudi LGBTQ in splavu naklonjeni levičarski katoličani.

»Nalogo nemogoče« je možno opraviti le po poti k viru. Kristus, njegovo poslanstvo, kerigmatična osredotočenost na njegov nauk za večno življenje je po moje eden, če ne celo edini način kako združiti, ne pa poenotiti katoličane v ZDA. Napisal sem »združiti«, kar pomeni, da se zmanjša vrzel, ki nastaja zlasti na levi in desni strani od glavnine, da ne bo napadov na papeža, sedevakantizma (negiranje veljavne izvolitve papeža) in da se toleranca do drugačnih liturgičnih oblik poveča.

Ostaja upanje, da bo Leon XIV. kot avguštinec, ki pozna severnoameriško in južnoameriško mentaliteto in tudi njene kulturne razlike, s to izkušnjo lažje vodil katoličane v svetu in tudi na ameriški celini. Frančiškov sinodalni pristop in evangelizacija lahko data pravo usmeritev za prihodnost Cerkve ne samo v ZDA, pač pa tudi v svetu.

Branka Nyberg, Slovenka, ki z družino že 40 let živi v Chicagu, rojstnem mestu novega papeža (sin Martin je bil lansko leto novomašnik)

Branka Nyberg s sinom Martinom, novomašnikom, in soprogom. FOTO: Tatjana Splichal

Zelo smo navdušeni! Pri nas smo zdaj sredi delovnega dne, a smo vseeno čakali in spremljali. Hčerka me je poklicala, da je bel dim. Ko so objavili ime, sprva sploh nisem vedela, kdo to je, potem sem šele počasi dojemala, da je iz Chicaga. »Kje so ameriške zastave?«, sem si najprej navdušeno rekla. V resnici ne vemo veliko o njem, ker je bil večinoma po svetu, posebej v Peruju.

Zanimivo, da ni spregovoril v maternem jeziku, angleščini, ampak le v italijanščini, španščini in perfektni latinščini. Mislim, da je s tem hotel pokazati svojo širino, da je univerzalen.

Čas bo pokazal, kakšne korake bo delal. Zdaj moramo moliti za njega.

Upam, da bo kmalu prišel v Chicago.

Br. mag. Jan Dominik Bogataj, trenutno v Rimu, v patrističnem inštitutu Augustinianum, kjer je prav na dan izvolitve papeža Leona XIV. zaključil svoj šestletni doktorski študij

Br. Jan Dominik Bogataj. FOTO: Ivo Žajdela

Ko smo na trgu svetega Petra zaslišali naznanitev novega papeža, kardinala Roberta Prevosta, je za nekaj sekund zavladala popolna tišina. Čisto nihče ga ni poznal, nihče ni vedel za kaj gre. Ker je bil na širšem območju blokiran signal, tudi ni bilo mogoče takoj pogledati njegove biografije. Potem nas je navdušil z mirnostjo in zbranostjo v duhu svojega redovnega ustanovitelja sv. Avguština.

Kardinal Prevost je bil v letih med 2001 in 2013 tu v Rimu generalni predstojnik avguštinskega reda. Na avguštinski kuriji smo se takoj po izvolitvi dobili sošolci, kolegi in profesorji in skupaj praznovali. Kot sem se pogovarjal z njegovimi sobrati, so ga izjemno spoštovali. Imel je preudarnost, modrost, občutek za bratsko življenje, občutek za duhovnost.

Prav danes sem na patrističnem inštitutu Augustinianum tudi zaključil 6-letni študij in oddal doktorsko nalogo. Zame je to zgodovinski dan, tudi zato, ker upam, da bo to novo obdobje zaznamovalo Cerkev z globljim občutkom za bogastvo krščanske antike, bogastvo dediščine kristjanov prvih stoletij.

Papež Leon XIV. je citiral sv. Avguština: »Za vas sem pastir, z vami pa kristjan.« Prepričan sem, da bodo naslednja leta zaznamovana tudi s črpanjem življenjskega soka moči iz prvih krščanskih stoletij.

Papež pozna delovanje kurije, je menih, redovnik, po drugi strani pa ima izkušnjo misijonarja na dobesedni periferiji sveta, v Peruju.

Za vse je bilo to veliko presenečenje, ampak prepričan sem, da bo to presenečenje zelo plodovito tudi za naslednja leta v Cerkvi.

Dr. Dejan Valentinčič, eden najboljših poznavalcev slovenske izseljenske skupnosti v ZDA, je prav ta čas (do srede maja) gostujoči predavatelj na univerzi Alfred na severu zvezne države New York. Vest o izvolitvi Leona XIV. ga je tako »ujela« v papeževi rodni deželi. 

Dr. Dejan Valentinčič. FOTO: Tatjana Splichal

Novi papež je po rodu resda Američan, a odslej Petrov naslednik na čelu globalne in univerzalne Kristusove Cerkve. Mislim, da je bil zelo pomenljiv že njegov prvi nagovor – poleg italijanščine je spregovoril tudi v španščini, jeziku njegovega misijonarskega delovanja in enega izmed žarišč današnjega krščanstva, ne nazadnje pa tudi jeziku njegovega predhodnika. Ni pa spregovoril v angleščini, svoji materinščini, zagotovo premišljeno, da se ga ne bi preveč razumelo kot še enega Američana z globalnim vplivom. Vemo, da je v preteklih dneh marsikdo špekuliral, da si kardinali ne želijo ameriškega papeža, prav zaradi trenutnega političnega dogajanja.

Univerza Alfred je precej progresivno okolje, tako je bilo tam takoj izpostavljeno predvsem njegovo misijonarsko delovanje, ki je v tem sloju ameriške družbe čislana stvar, predvsem z vidika izboljševanja ekonomsko-socialne situacije v okolju, kjer misijonar deluje. Še toliko bolj v Latinski Ameriki, za katero vemo, da jo Američani – tako ali drugače – smatrajo za »svoje dvorišče«. Mislim, da bodo novemu papežu – že zaradi ponosa, ker je Američan – naklonjeni tudi konservativni Američani, s katerimi sicer še nisem imel priložnosti govoriti o tem.

Janez P. Vidmar, ameriški Slovenec, ki živi v Chicagu, rojstnem mestu novega papeža, in stalni diakon v Slovenskem verskem središču v Lemontu nadškofije Chicago, ZDA

Janez P. Vidmar z ženo Dawn. FOTO: osebni arhiv

Ali poznaš novega papeža? To elektronsko sporočilo sem prejel z vseh koncev ZDA, pa tudi od družine in prijateljev iz Slovenije. Ne, osebno ga ne poznam, a že prihajajo sporočila od tistih, ki ga poznajo. Eden izmed naših faranov iz stare slovenske župnije Sv. Štefana je avguštinec in ga dobro pozna. Eden od članov tamburaške skupine, ki vadi v duhovnem središču sv. Marije v Lemontu, je njegov prijatelj že od otroštva. To je čikaški način. Chicago ima 9,6 milijona prebivalcev, ki so povezani znotraj enega koraka poznanstva. Vsak od nas pozna nekoga, ki pozna nekoga drugega, in novi papež je eden izmed nas. A hkrati je tudi eden izmed njih.

Že kot najstnik je od tu odšel v semenišče in izbral življenje z avguštinskimi misijonarji, ki so ga poslali v Južno Ameriko, kjer je postal škof v Peruju. Je naturaliziran državljan te države. Je preplet stare in nove Cerkve. Župnija, v kateri je odraščal, ne obstaja več. To je realnost Cerkve v mnogih osrednjih mestih ZDA. Vero, ki so mu jo predali starši, je ponesel na območje južno od ekvatorja, kjer Cerkev raste s pospešenim korakom.

Prihaja iz mesta, kjer se nedeljska maša obhaja v 56 različnih jeziki. Razume, kako pomembno je, da ljudje lahko govorijo in molijo v svojem maternem jeziku. To ga je pripravilo na vlogo pastirja Cerkve, ki moli k Bogu v številnih jezikih.

Ne le, da izhaja iz Chicaga, izhaja južnega dela mesta South Sider, ki predstavlja trdoživost mesta – umazati si roke, neposredno se soočiti s težavami, medtem ko uteleša vrednote družine, prijateljstva in skupnosti.

Vse to so lastnosti, ki jih bo potreboval, da bo vodil Cerkve v svetu, ki hrepeni po miru.