Svoboda govora in izražanja mnenj je ena najbolj bistvenih demokratičnih svoboščin. Zato začne vsaka oblast, ki ima totalitarne skomine, to svoboščino omejevati. Žal se tudi sedanja oblast s svojim najnovejšim zakonskim predlogom o medijih podaja v to smer in razgalja svoje namere po »kulturni hegemoniji«.

Človek, ki verjame v resnico in dobroto, veljavni za vse, želi to priobčiti tudi drugim, ker verjame, da jim je to v dobro. Ko pa gre za propagandiste nihilizma (nič ni popolnoma res ali prav) in relativizma (vsak ima po svoje prav), je razlogov za njihovo vnemo lahko več. V najslabšem primeru lahko kdo uživa v rušenju tega, kar imajo drugi za dobro. Lahko to dela tudi iz nevoščljivosti ali pa iz nekega sovraštva in zamer do ustanove, ki občo veljavnost resnice in pravice zagovarja (Cerkev). Ali pa je v sebi tako negotov, da stalno preizkuša, ali njegov nihilizem drži, zato z njim izziva. Mogoče pa si celo domišlja, da ljudi osvobaja, ko jih oprošča zavezanosti resnici in dobremu. To...