Lanskoletna stošestdeseta obletnica rojstva arhitekta in urbanista Maksa Fabianija je minila dokaj neopaženo in ni bila deležna javne odmevnosti kakor Plečnikov in Ravnikarjev jubilej nekaj let pred tem. O razlogih je odveč ugibati, bomo pa v tem prispevku in treh nadaljevanjih spregovorili o petih arhitektih, začetnikih slovenske moderne arhitekture in njihovem pomenu za Slovence. V širši javnosti je Fabianijevo ime do neke mere potisnjeno v drugi plan, saj ga je zasenčila slava njegovega nekoliko mlajšega sodobnika Jožeta Plečnika, a gre za arhitekta, ki je bil v svojem času precej bolj uveljavljen in vključen v sočasno dogajanje na Dunaju, kot mislimo na prvi pogled. Rodil se je v Kobilju na Krasu v nacionalno mešani družini, kar je vplivalo tudi na njegovo kozmopolitstvo. Po maturi na ljubljanski realki leta 1883 je študiral arhitekturo na Tehniški visoki šoli na Dunaju. Na njegovo ambicioznost kaže že dejstvo, da je leta 1892 izbral zahtevnejši zaključek študija, t. i. strožji izp...