Krst je zanju milost in začetek nečesa novega. Na poseben način tudi za Katjo, ki se v katehumenatu pripravlja na prejem ostalih zakramentov na velikonočno vigilijo.

Kako se je prebudila želja za krst otrok, pa tudi odločitev, da stopite na pot priprave za prejem zakramentov – v katehumenat?

KATJA: Začelo se je s kovidom, za vse težkim obdobjem, ko sem se zelo oddaljila od vseh prijateljev, tudi nekaterih družinskih članov. Dora je bila stara štiri leta in razmišljala sva o tem, da bi šla v vrtec. Nisem bila naklonjena javnemu vrtcu, kjer sem tudi delala. Možu sem predlagala, da bi otroke raje zaupala v varstvo vernim ljudem, ki bodo zagotovo spoštljivi do ukrepov. Povedal mi je za katoliški vrtec v Domžalah.

ANŽE: Po pogovoru z ravnateljico sva vedela, da je to dobra pot.

KATJA: Vrtec Dominika Savia je edini pozdravljal mojo željo, da v začetku otroci ne gredo vsak dan v vrtec. Tako se je začelo. Obenem sva vpisala še Vitana.

Po odločitvi za katoliški vrtec ste se vpisali tudi v druži...