Rodila se je leta 1850 v kraju Pedro Abad (blizu mesta Cordoba) v Španiji v premožni družini kot deseti otrok med trinajstimi brati. Pri štirih letih je izgubila očeta, pri devetnajstih pa še mater. Tedaj se je skupaj s sestro Dolores kljub nasprotovanju bratov odločila za služenje revežem.

V februarju leta 1874 sta se sestri umaknili k cerkvi sv. Križa v Cordobi, da bi v njima dozorel poklic za posvečeno življenje. Krajevni škof jima je dovolil, da sta povabili v svojo hišo sestre Kongregacije Marije Zadoščevalke. Prevzeli sta stroške za ustanovitev hiše v tem mestu. Julija naslednje leto sta oblekli redovniški habit. Sestre omenjene kongregacije so se oktobra istega leta vrnile nazaj v svojo hišo v Sevilji, v Cordobi pa je poleg sestre Rafaele ostalo še šestnajst novink. Rafaelo je škof imenoval za prednico te nove skupnosti.

Pri oblikovanju pravil pa so nastale težave s škofijsko kurijo. Rafaela se je z novinkami najprej preselila v mesto Andujar in nato v Madrid. Tam je kardinal Moreno potrdil novo kongregacijo z imenom Služabnice presv. Jezusovega srca in potrdil Rafaelo za prestojnico. Ta si je tedaj privzela ime Marija od presvetega Jezusovega srca. Naslednje leto so vse novinke napravile začasne zaobljube. Ko pa je bila leta 1888 njena ustanova dokončno potrjena, so se vse sestre zavezale z večnimi zaobljubami. Družba je zacvetela. Čez štiri leta je štela že devet hiš, ena je bila tudi v večnem mestu.

Kmalu potem so v kongregaciji nastali notranji spori. Sestre asistentke, ki so pomagale Rafaeli pri vodstvu nove družbe, so ji začele očitati, da slabo vodi upravne zadeve. Rafaela je pokazala ponižnost in se je službi predstojnice odpovedala. Takrat je bila stara 43 let in pri polnem zdravju. Živela je še 32 let v odmaknjenosti od sveta in v anonimnosti. To življenje ji je pripomoglo, da si je nabrala bogate izkušnje v duhovnosti in osebni svetosti. Bila je prepričana, da z žrtvijo in s popolno odpovedjo svetu najbolj koristi kongregaciji.

Umrla je 9. januarja 1925 v Rimu. Do časti oltarja je prišla razmeroma hitro. Papež Pij XII. jo je leta 1952 razglasil za blaženo, papež Pavel VI. pa leta 1977 za svetnico.