Javnomnenjski inštitut Gallup, mednarodno analitično in svetovalno podjetje s sedežem v ameriški prestolnici Washington, ustanovljen leta 1958, je znan po svojih raziskavah, s katerimi meri javno mnenje o globalnih političnih in gospodarskih vprašanjih ter z njihovo pomočjo napoveduje izide ključnih dogodkov, kot so recimo predsedniške volitve v Združenih državah Amerike. Gallupove metode za merjenje najrazličnejših parametrov javnega mnenja so uveljavljene in v uporabi po vsem svetu.

Pri Gallupu so nedavno opravili raziskavo o svetovnih voditeljih, ki je nagovarjala prebivalce ZDA v tej politično razdeljeni – in razdvajajoči – državi: kot poroča spletni portal Our Sunday Visitor, se je sodeč po izsledkih na vrhu lestvice znašel papež Leon XIV.

Raziskavo o prvem papežu, rojenem v Združenih državah Amerike, so opravili ob prvem trimesečju njegovega pontifikata.

100 dni pontifikata

Raziskava je bila opravljena po telefonu med 7. in 21. julijem, v njej pa je sodelovalo nekaj več kot tisoč (natančneje: 1.002) odraslih iz vse države. 57 odstotkov izprašanih je papežu Leonu naklonjenih, 11 odstotkov ga ne odobrava, 31 odstotkov pa o novem voditelju Katoliške Cerkve nima mnenja: od zadnje skupine jih je 18 odstotkov dejalo, da papeža ne poznajo dovolj dobro, da bi o njem lahko izrazili svoje mnenje, drugih 13 odstotkov pa zanj še ni slišalo.

Pri Gallupu dodajajo, da sodelujoči v raziskavi papeža Leona ne glede na strankarsko pripadnost bolj cenijo, »za razliko od političnih osebnosti, merjenih v zadnji raziskavi«. Obenem pri javnomnenjskem inštitutu ugotavljajo, da je »v skladu z ideološkimi razlikami v njihovih izsledkih bolj všeč demokratom kot republikancem«. Raziskavo o prvem papežu, rojenem v Združenih državah Amerike, so opravili ob prvem trimesečju njegovega pontifikata: 8. avgusta so minili trije meseci od izvolitve Roberta Francisa Prevosta na položaj Petrovega naslednika, 16. avgusta pa bo minilo 100 dni papeževanja Leona XIV.

V nedeljo, 16. avgusta, bo minilo 100 dni od nastopa pontifikata Leona XIV. FOTO: Stoyan Nenov/Reuters

Primerjava med svetovnimi voditelji

Sodelujoči v raziskavi so ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu izrekli 52-odstotno podporno oceno, 34 odstotkov ukrajinskemu voditelju ni naklonjenih, 14 odstotkov jih ni imelo mnenja. Sledil je ameriški senator Bernie Sanders (neodvisni ameriški politik, ki tesno sodeluje z Demokratsko stranko in je eden od dveh senatorjev iz ameriške zvezne države Vermont): 49 odstotkov ga je ocenilo pozitivno, 38 odstotkov negativno, 14 odstotkov o Sandersu ni izreklo svojega mnenja.

Večina izprašanih Američanov (57 odstotkov) ni izrekla podpore svojemu predsedniku Donaldu Trumpu, 41 odstotkov njegovo delovanje podpira, le 2 odstotka o voditelju nista izrekla mnenja. Podpredsednik J. D. Vance je dosegel 49-odstotno oceno nepodpore, 38 odstotkov izprašanih mu je naklonjenih, 13 odstotkov ni izreklo mnenja.

Tudi Janez Pavel II. je užival veliko priljubljenost med prebivalci ZDA.

Kako je s prejšnjimi papeži

Pri Gallupu so primerjali tudi ocene papeža Leona z ocenami papeža Frančiška in papeža Benedikta XVI. Kot ugotavljajo, se številke novega papeža »tesno ujemajo« s številkami njegovih predhodnikov v zgodnjih dneh njunih pontifikatov. Leta 2013 je Gallup ugotovil, da je 58 odstotkov izprašanih podpiralo papeža Frančiška, 10 odstotkov sodelujočih mu ni izreklo podpore. Leta 2005 je bilo papežu Benediktu naklonjenih 55 odstotkov izprašanih, 12 odstotkov pa ne.

Pri javnomnenjskem inštitutu so še pojasnili, da ameriškega javnega mnenja o papežu Janezu Pavlu II. niso merili kot naklonjenega ali nenaklonjenega do leta 1993, precej po njegovi izvolitvi leta 1978. Izsledki raziskav pa vendarle kažejo, da je poljski papež užival veliko priljubljenost med prebivalci ZDA, saj je v poznejših raziskavah skozi leta užival naklonjenost med 61 do 68 odstotki Američanov.

V prvih mesecih pontifikata so bili Američani naklonjeni tako Benediktu XVI. kot Frančišku. FOTO: Vatican Media

»Nadpovprečna podpora«

Med ameriškimi katoličani so bili papež Leon (76 odstotkov), papež Frančišek (80 odstotkov%) in papež Benedikt (67 odstotkov) »v svojih začetnih ocenah deležni nadpovprečne podpore,« pojasnjujejo pri Gallupu. Ugotavljajo tudi, kako se papež Leon od svojih predhodnikov razlikuje po tem, da so mu »bolj naklonjeni liberalci kot konservativci« (65 odstotkov v primerjavi s 46 odstotki).

Nasprotno pa so bili konservativci v zgodnjih dneh njunih pontifikatov bolj naklonjeni papežu Benediktu in papežu Frančišku. Papež Benedikt je to prednost ohranil tudi v Gallupovih raziskavah za leto 2010: podatki so bili zbrani tri leta pred njegovim odstopom leta 2013. Podpora papežu Frančišku se je med konservativno usmerjenimi katoličani pozneje znižala: po Gallupovih podatkih za december 2023 je argentinski papež med liberalnimi katoličani užival 70-odstotno naklonjenost, med konservativnim krilom pa je bil deležen »le« 42-odstotne podpore.