Zanimivo raziskavo o potrebi po spovedi med katoličani so v letošnjem postnem času opravili v Združenih državah Amerike: izsledki so pokazali, poroča spletni portal EWTN, da dve tretjini katoličanov, ki lani niso šli k spovedi, letos resno razmišljajo o tem, da bi prejeli zakrament sprave.

Želja po Božjem usmiljenju in odpuščanju

Po navedbah omenjenega spletnega portala je v raziskavi sodelovalo 1.500 katoličanov iz Združenih držav Amerike, ki se maše udeležujejo »vsaj občasno«: med njimi je 67 odstotkov vprašanih, ki v preteklem letu niso bili pri sveti spovedi, izjavilo, da so »odprti« za vrnitev v spovednico, polovica pa jih je dejala, da bi želeli zakrament sprave prejemati pogosteje.

Raziskava, ki jo je opravila katoliška neprofitna organizacija, je pokazala, da le 20 odstotkov katoličanov redno hodi k spovedi (kar so v vprašalniku opredelili kot štirikrat ali večkrat v preteklem letu), medtem ko jih je 12 odstotkov v preteklem letu zakrament sprave prejelo enkrat do trikrat. Od tistih, ki se redno spovedujejo, jih 83 odstotkov pravi, da hodijo k spovedi iz želje po Božjem usmiljenju in odpuščanju. Od tistih, ki v preteklem letu niso prejeli zakramenta sprave, jih je 75 odstotkov povedalo, da bi bilo Božje usmiljenje glavni razlog za njihovo vrnitev.

Najpogostejši razlog, zakaj ljudje ne hodijo k spovedi, je prepričanje, da zakrament sprave ni potreben za prejem Božjega odpuščanja.

Je spoved sploh potrebna?

Kot pojasnjuje eden od predstavnikov organizacije, ki je opravila raziskavo, so bile poglobljene nacionalne raziskave o tem zakramentu doslej presenetljivo omejene, »čeprav je spoved osrednjega pomena za življenje katoličanov«. Pričujoča raziskava osvetljuje ne le, kako pogosto katoličani prejemajo zakrament sprave, ampak tudi, zakaj gredo k spovedi, zakaj ne, in kaj doživljajo, ko prejmejo ta zakrament.

Najpogostejši razlog, zakaj ljudje ne hodijo k spovedi, je prepričanje, da zakrament sprave ni potreben za prejem Božjega odpuščanja. Od vseh izprašanih jih je to prepričanje izrazilo kar 63 odstotkov, medtem ko je enako trdilo 73 odstotkov tistih, ki v preteklem letu zakramenta sprave niso prejeli, navaja poročilo.

Kot še pojasnjujejo izvajalci raziskave, ki so se pri oblikovanju vprašanj posvetovali s teologi, to stališče razkriva očitno pomanjkanje kateheze med verniki: »Nimajo več vpogleda v to, kaj jim daje spoved.« Ker ne gredo v spovednico, niso deležni »jasnega védenja, da jim je odpuščeno«. To je najpomembnejši sad za vse tiste, ki redno prejemajo zakrament sprave: »Ne gre za občutek. Najprej je zavedanje, ne pa občutek.«

Sodeč po izsledkih raziskave spoved poleg odveze in odpuščanja prinaša tudi »sadove notranjega ozdravljenja in občutek obnovljene moči v veri«.

Kaj pravi katekizem

Katekizem Katoliške Cerkve uči, da je »osebna in natančna spoved ter odveza vsakega posameznega vernika edini redni način sprave vernikov z Bogom in s Cerkvijo, razen če jih od tega opravičujeta fizična ali moralna nezmožnost« (1484).

Od izprašanih, ki se niso spovedovali več kot leto dni, jih je polovica poročala o zadregi, da bi morali glasno govoriti o svojih grehih, nekaj več kot polovica (53 odstotkov) pa jih je dejala, da se pri spovedi počutijo neprijetno. Okoli 40 odstotkov katoličanov, ki k spovedi ne hodijo redno, pravi, da bi si želeli večji poudarek na Božjem usmiljenju kot na Njegovi sodbi, približno enako število pa pravi, da bi šli k spovedi pogosteje, če bi vedeli, da je nenehno soočanje z istimi grehi nekaj običajnega.

Od tistih, ki se redno spovedujejo, približno dve tretjini poročata o »jasnem občutku odpuščanja, gotovosti Božjega usmiljenja in notranjem miru«, še piše v poročilu. Izvajalci raziskave so ob tem izrazili upanje, da se bodo ljudje iz nje naučili, kako je »spoved več, kot si mislijo«. Sodeč po izsledkih namreč spoved poleg odveze in odpuščanja prinaša tudi »sadove notranjega ozdravljenja in občutek obnovljene moči v veri«.

Mnogi katoličani še vedno verjamejo v zakrament, mnogi so ga osebno izkusili in mnogi so se še vedno pripravljeni vrniti v spovednico.

Pozitivna soodvisnost med udeležbo pri maši in spovedjo ter dobrim počutjem

Raziskava je tudi ugotovila, da »katoličani, ki se vsaj enkrat mesečno udeležijo svete maše, dosegajo rezultate, ki presegajo nacionalna merila človeškega razcveta, tisti, ki se redno spovedujejo, pa poročajo o najvišjih ravneh – posebej glede smisla, miru in splošnega dobrega počutja«.

Po mnenju izvajalcev so torej ugotovitve zelo spodbudne: »Mnogi katoličani še vedno verjamejo v zakrament, mnogi so ga osebno izkusili in mnogi so se še vedno pripravljeni vrniti v spovednico. To predstavlja resnično priložnost za obnovo – ne le s povabilom, naj se katoličani vrnejo v naročje Cerkve, temveč s tem, da jim pomagamo bolje razumeti pomen in moč zakramenta sprave.« Izrazili so upanje, da bo njihova uvodna raziskava pomagala župnijam učinkoviteje opravljati svoje delo.