V človeku se od njegovega rojstva naprej menjujeta dve stanji: lakota in sitost, potreba po hrani in potešenost po njenem zaužitju. Prav naša lakota nam najbolj nazorno razkriva, da smo odvisni od nečesa, kar je zunaj nas. Ne moremo se nasititi sami iz sebe. Nujno potrebujemo hrano. Lakota nam otipljivo pokaže našo omejenost. Če ne dobimo hrane, oslabimo ali celo umremo. Če jo dobimo, lahko spet živimo dalje. Hkrati pa nas lakota postavlja pred temeljno vprašanje: Od česa je odvisno naše življenje? To vprašanje ni zgolj teoretično, temveč čisto življenjsko, konkretno.

Ne samo od kruha

Ni vseeno, kako se odločimo. Od tega odgovora je odvisno naše življenje. Še več, z njim izbiramo življenje ali smrt. Rešitve seveda ni treba dolgo iskati. Ponuja se nam kar sama od sebe. Nekdo, ki zelo dobro ve, od česa je odvisno naše življenje, nam hitro in logično odgovarja: »Jejte, kajti vaša lakota vam jasno govori, da je vaše življenje v hrani.« Tako je satan že nek...