Razstavo so pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor leta 2024 ob 200-letnici mašniškega posvečenja bl. Antona Martina Slomška, 165. obletnici prenosa sedeža lavantinske škofije v Maribor in ob srebrnem jubileju (25 let) Slomškove beatifikacije. Avtorica razstave je mag. Lilijana Urlep, arhivska svetovalka v Nadškofijskem arhivu Maribor. Razstava temelji na reprodukcijah originalnih arhivskih dokumentov in slik. 

Avtorica razstave Lilijana Urlep med nagovorom. FOTO: Jože Potrpin

Gradivo je predstavljeno na devetih panojih. Na razstavi so prikazani delo in življenje škofa Slomška na eni in njegov pomen za cerkveno in nacionalno zgodovino na drugi strani. S prenosom škofijskega sedeža v Maribor in s preoblikovanjem lavantinske škofije v večinoma slovensko škofijo na Spodnjem Štajerskem je bl. Anton škof Martin Slomšek zavrl ponemčevanje Slovencev na Štajerskem in postavil temelje za oblikovanje slovenske narodnostne meje na severu oz. severovzhodu. Slomšek je s svojim preudarnim delovanjem pustil velik pečat tudi na področju vzgoje in šolstva, skrbi za socialno šibkejše. 

FOTO: Jože Potrpin

Prav tako je deloval na kulturnem področju: izdajal je knjige in učbenike, na njegovo pobudo pa je bila ustanovljena Mohorjeva družba, najstarejša slovenska založba. 

FOTO: Jože Potrpin

Prispeval je k ohranjanju in širjenju slovenstva, na jezikoslovnem področju pa k poenotenju slovenske knjižne norme in črkopisa. Med drugim pa je škof leta 1837 obiskal tudi Stično.

FOTO: Jože Potrpin

Obisk Stične

Po samem odprtju s predstavitvijo razstave avtorice Urlepove je sledil v ločenem prostoru še pogovorni večer direktorice Muzeja krščanstva na Slovenskem Nataše Polajnar Frelih z Urlepovo in generalnim vikarjem in kanclerjem Nadškofije Maribor Janezom Lesniko.

FOTO: Jože Potrpin

Ob vprašanju, kako bi opisala življenje in delo blaženega Antona Martina Slomška, je Urlepova poudarila zanimivost oz. dejstvo, da je bila v prvi polovici 19. stoletja večina najvišjih funkcij služb v državi in Cerkvi rezervirana za plemiče. »To se pravi, za plemiče in mogoče podobno meščane. Že dejstvo, da je bil Slomšek leta 1846 potem imenovan za lavantinskega škofa s strani salzburškega nadškofa, ki je bil sam plemič, kaže na dejstvo, kako so njegovi sodobniki in nadrejeni cenili in spoštovali njegovo delo, prizadevanje, značajske lastnosti.«

FOTO: Jože Potrpin

Iz njegovega življenja je Urlepova izpostavila obisk Stične, takrat ko v samostanu niso bivali menihi oz. je bil od leta 1784 razpuščen in 114 let tu ni bilo cistercijanov. Leta 1737 se je Slomšek podal na eno izmed svojih počitniških potovanj. Prek Beljaka in Bleda je potem prišel v Ljubljano, kjer se je srečal s Prešernom. Od tod pa je odšel v Stično. Stanje Stične ga je nekoliko prizadelo. »Zapisal je, da je bil sam pogled na Stično od daleč zelo veličasten, od blizu pa je bilo vse drugače. Stavbe propadajo, niso namenjene več verskemu namenu, ampak so v njih stanovanja za uradnike, celo vojašnica. Takratni župnik ni mogel bivati v samostanu, ampak je živel v neki ubožni in revni koči, ki res ni bila primerna za duhovnika. Ko je odhajal od tod, je potem celo zapisal, da bi se najraje usedel na kakšen hribček in podobno kot prerok Jeremija zapel žalostinko nad usodo nekoč lepega in plemenitega kraja, ki je doživel takšno žalostno usodo.«

FOTO: Jože Potrpin

Pomen za nacionalno zgodovino

Pomen Slomška pa se kaže tudi z vidika slovenske nacionalne zgodovine. Vseskozi je bil povezan z duhovniki, nekaterimi svetnimi izobraženci na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. Imel je številne stike s mnogimi izobraženci in literati iz Ljubljane. Njegov pomen za nacionalno zgodovino se kaže tudi v njegovem delovanju na literarnem in jezikoslovnem področju. Vseskozi si je prizadeval za poenotenje slovenskega knjižnega jezika. Seveda, zapisal pa se je tudi s prenosom škofijskega sedeža in združitvijo vseh Slovencev. »Prepričana sem, da so njegove vrednote, misli in ideje še danes zelo aktualne. Predvsem njegovo pastoralno delovanje. Zelo se je trudil za živo, iskreno, globoko vero in ne samo za nek nacionalizem.«

Z razstavo želijo najprej predstaviti lik plemenitega škofa in človeka, izpostaviti nekatere dokumente, ki jih hranijo, njegovo zavzemanje za pravico do šole, izobrazbe v domačem jeziku ter povabiti k razmisleku o lastnem življenju. Razstava naj bila kamenček v mozaiku na poti k njegovi kanonizaciji.

FOTO: Jože Potrpin

Prvi mariborski škof

O pomenu Slomška za mariborsko nadškofijo in Cerkev na Slovenskem je spregovoril tudi generalni vikar nadškofije Maribor Lesnika. »Če gledamo 800- letnico mariborske škofije, je Anton Martin Slomšek prvi škof v Mariboru, ki ima sedaj naziv blaženi. France Kidrič, oče Borisa Kidriča, je zapisal pomembno oceno, da zavzema za Cirilom in Metodom prvo mesto v slovenski narodni zgodovini. To je taka ocena, ki je res nekaj lepega in velikega.

FOTO: Jože Potrpin

Mislim, da noben škof in duhovnik ni dobil take ocene kot Slomšek in tudi nekaj tega doživljamo v Mariboru.« Vrh tega izhaja iz Slomškove Ponikve in ga od malega spremlja lik Slomška. Kot tajnik nadškofa dr. Franca Krambergerja od leta 1994 pa je bil zadolžen za ekshumacijo posmrtnih ostankov, za zapisnik v zadnji pripravi na beatifikacijo ter potem za celoten proces. To se pravi, za priznanje čudeža, ki se je zgodil na Slomškovo priprošnjo. Eden največjih poznavalcev škofa Slomška, nadškof Kramberger, je večkrat rekel: »Pravzaprav bi se general Maister ne imel kaj boriti za Koroško, severno mejo, če ne bi Slomšek s svojim delom, ki je bilo sicer najprej versko delo, duhovno in nato misijonarsko, ohranjal slovenstvo.«

FOTO: Jože Potrpin

Ko pa je bilo govora o ustanovah, ki bi nosile Slomškovo ime, in prizadevanju za Slomškovo kanonizacijo, nov čudež na Slomškovo priprošnjo, pa je Lesnika opozoril na naše izseljence v Argentini, Nemčiji, povsod, kjer imajo Slomškove domove. Ali dobivajo prošnje na škofijo za relikvije blaženega škofa Slomška iz župnij iz vse Slovenije in zamejstva, tudi iz Afrike, Indije. »Slomšek je s tem, ko je blažen, vendarle na seznamu svetnikov Cerkve, kar je velika vzpodbuda, pravzaprav priznanje ne samo za Slomška, ne samo za mariborsko nadškofijo, ampak tudi za Slovence,« je poudaril Lesnika.