Umetnica se je rodila 1970 v Freiburgu, po šolanju v Nemčiji in Sloveniji je 1994 diplomirala na ALUO v Ljubljani pri prof. Janezu Berniku in prof. Tomažu Brejcu ter 2009 magistrirala iz slikarstva pri prof. Nadji Zgonik in prof. Metki Krašovec, iz risbe pa pri prof. Gustavu Gnamušu. Živi in ustvarja v Zlatoličju in je dejavna v DLUM Maribor, kjer je od 2019 predsednica umetniškega sveta društva. Sodeluje na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, je prejemnica več nagrad, njena dela so v javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji in tujini.

Za glasbeno spremljavo dogodka je poskrbel Metod Banko. FOTO: Tatjana Splichal

Na tokratni manjši retrospektivi so na ogled njena dela iz zgodnjega, srednjega in najnovejšega ustvarjalnega obdobja, praviloma večjih formatov.

Ob odprtju razstave del Polone Petek, Prostorsko-barvna artikulacija figure. FOTO: Tatjana Splichal

Družabna domačnost

Kakor je na odprtju razstave povedal likovni kritik Mario Berdič Codella, njena dela razkrivajo optimističen pogled na svet in življenje. »Polona Petek ceni družinsko življenje in druženje v sproščenem vzdušju narave in urbanega okolja,« kar upodablja tudi na svojih slikah. Na tokratni razstavi se predstavlja s figuralnimi kompozicijami iz različnih obdobij svojega likovnega ustvarjanja. Njene slike prikazujejo ljudi, ki se radi družijo v sproščenem okolju narave ali mesta, pod nebom neskaljenega miru.

FOTO: Tatjana Splichal

»Optimizem, ki ga odražajo, je v današnjem času osvežujoč,« pomemben vidik slikarkinega umetniškega izraza izpostavlja Codella. »Polona Petek sodobni potrošniški civilizaciji kot alternativo ponuja družabno domačnost namesto zamorjene odtujenosti, duševno sprostitev namesto živčne napetosti, predvsem pa odpiranje življenju, svetlobi, brezmejnim barvam in neskončnim oblikam.«

Razstava del Polone Petek Prostorsko-barvna artikulacija figure je v Galeriji Družina na ogled do 8. februarja. FOTO: Tatjana Splichal

Izvirnost pristopov

Kakor je pokazala že na študijski poti, Polona Petek pri svojem likovnem izražanju združuje slikarstvo in risbo. Izviren je tudi njen način uporabe grundiranega platna, ki ga poslikuje s hrbtne strani. Pri njenih delih »siva barva na videz negrundiranega platna učinkuje zelo grafično,« opaža Codella, saj so zanjo »grizajni odtenki kromatsko pestri«.

Mario Berdič Codella ob enem najzgodnejših slikarkinih del. FOTO: Tatjana Splichal

»Obrnjeno platno mi omogoča, da postopno gradim globino. Črpam iz bazena odtenkov – človeško oko jih je zmožno razločiti več kot milijon! – kot nekaj, kar podkrepi zgodbo,« pojasnjuje umetnica.

Sinestetični vtis neskončnih vibracij

Njen specifični grafizem je tudi kompozicijska mreža, ki jo s črno konturo pastela ali oglja izhodiščno zariše na platno, ter pogosto prisotne »prazne partije slikovne površine, ob katerih likovna celota ustvarja sinestetični vtis neskončnih vibracij, kot bi šlo za zvočno odzvanjanje stvarstva«, zapiše Codella in opozori tudi na slogovno navezavo umetničinega ustvarjanja na postimpresionistični pointilizem in sintetizem.

Slikarka v družbi svojih novejših stvaritev. FOTO: Tatjana Splichal

Osvežujoč optimizem in vibrantnost del, ki na stenah galerije – tokrat Galerije Družina – oživijo, vabita k ogledu!