Ob Zbiljskem jezeru, kamor me občasno zanese, sva se srečala s prijateljem iz ptičarskih krogov, ki je prav tako kot jaz v naročju pestoval fotoaparat s teleobjektivom. »Poglej jo, sivo gos sem ujel v objektiv,« sem mu dejal. »Od daleč sem jo pritisnil, ko je postavala med labodi, ki so se pasli na zeleni travi.« Pri tem sem mu kazal zaslon na fotoaparatu s posneto ptico. Popravil me je, da ne gre za sivo, pač pa malo gos, in povedal, da je tudi njega zavedla, ko jo je prvič ugledal. Tedaj sem začuden bolje pogledal v zaslon in tudi samo ptico, ki je bila takrat
še v bližini. Zamenjal sem jo zaradi barv perja in razdalje, saj je postavala vsaj lučaj daleč. Če prej ne, bi zmoto spoznal doma na računalniku, tu pa sem domnevno sivo gos, ki to seveda ni bila, v mislih potisnil v kot in se nisem ukvarjal z določanjem, kajti tedaj sem že opazoval svatovanje para velikih žagarjev na vodni gladini. Ljubezen se v pticah namreč ta čas že prebuja.

Mala ali rdečenoga gos (Anser erythropus) je skan...