»Kristus končno zmagal bo,« pojemo ob iztekajočem se cerkvenem letu, ko zremo v podobo Kristusa Kralja vesoljstva. Kralja s kraljevo krono na glavi, kralja moči in uspeha, pa tudi kralja nemoči, zasmehovanja, na videz popolnega poraza, umirajočega na lesu križa. Pred nas sta namreč postavljeni obe popolnoma nasprotni podobi Boga. Meni osebno in verjetno kar nam vsem je precej ljubša podoba vsemogočnega Boga, odeta v kraljevski blišč in sijaj. Podoba zmagovalca in uspešneža.

Pri tem pa ne morem mimo danes tako aktualnega vprašanja, kaj pa je pravzaprav uspeh, resnična zmaga? Nedvomno je to pomembna vrednota. Vsi si namreč želimo biti uspešni in s tem ni nič narobe. Kriterije uspešnosti pa nam sodobna družba tako rekoč dnevno prinaša na svojem pladnju: denar, ugled, položaj. A v te magične besede današnjega sveta zareže Božja beseda kot oster meč. Vse je namreč minljivo, tako kot leto, ki se tako hitro in nezadržno izteka pred našimi očmi. Prav nič od tega ne bomo vzeli s sabo s tega sve...