Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Resnice in zmote o velikih zvereh

Ana Rupar
Za vas piše:
Ana Rupar
Objava: 10. 09. 2019 / 11:05
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 12.09.2019 / 05:37
Ustavi predvajanje Nalaganje
Resnice in zmote o velikih zvereh

Resnice in zmote o velikih zvereh

Velike zveri so iz gozdov stopile na pašnike in pred hiše ter sprožile ostre razprave v javnosti.

Foto: P. BRANKO PETAUER

V Sloveniji navzoče velike zveri, medved, volk in ris, so letos zbudile precej pozornosti. Spremljali smo Goruja, prvega risa, ki so ga iz Romunije pripeljali, da bi ohranil slovensko vrsto, medtem ko so volkovi in medvedi sprožili burno polemiko. Tako kot v sosednjih balkanskih in alpskih državah so se pri tudi nas zveri v zadnjih letih namnožile in povzročajo veliko škode v kmetijstvu. Vlada je z interventnim zakonom odredila povečan odstrel, za 200 medvedov in 11 volkov, a je Pravno-informacijski center nevladnih organizacij Ljubljana vložil pobudo za oceno ustavnosti. Aktivisti za zaščito živali namreč nasprotujejo odstrelu, sprožili so peticijo, ki ima čez 13 tisoč podpisov, a velik del podpisnikov ne izhaja iz okolja, kjer so zveri. Ankete med prebivalstvom z območja medveda so medtem pokazale, da so ljudje naklonjeni medvedu v naravi, a ne želijo, da se število populacije povečuje.

Ogroženi ali preveč namnoženi vrsti?

V razpravi med zaščito velikih zveri na eni strani in ohranjanjem pravice kmetov do paše na drugi se pojavljajo nasprotujoče si trditve. Kaj je res in kaj ne, pojasnjuje gozdar Rok Černe, dolgoletni vodja projektov na področju prostoživečih živali na Zavodu za gozdove.

Pred tisoč leti so medvedi in volkovi živeli po vsej Evropi, a jih je človek z iztrebljanjem skrčil na le nekaj otočkov. Prevladovalo je prepričanje, da sta škodljivca, ki ju je treba iztrebiti, saj lahko povzročata škodo na človekovem premoženju. V 20. stoletju se je krepila miselnost o pomenu ohranjanja narave kot celotnega ekosistema in da je za njeno dobro delovanje treba ohranjati vse vrste. Medveda so pri nas prvič zavarovali v začetku 20. stoletja, po oceni jih je bilo takrat v Sloveniji okoli 40. Volka pa so na Kočevskem leta 1976 prvi zavarovali tamkajšnji napredno razmišljujoči lovci, pojasnjuje Černe. Takratnega števila volkov ne poznamo, ocenjuje se, da je bilo pred osamosvojitvijo v Sloveniji le nekaj tropov. Po osamosvojitvi je volkove najprej zavarovala Lovska zveza Slovenije, nato še država. Populacija medvedov si je v tem obdobju že nekoliko opomogla, po ocenah jih je bilo okoli 250. Po tem so na voljo vse boljši podatki o razvoju populacije. Leta 2010 je bilo okoli 40 volkov, zdaj jih je okoli 80 v 14 tropih, medvedov je danes okoli 800.

Koliko jih naše okolje vzdrži?

To je odvisno od naravne in družbene kapacitete okolja. Prvo določa habitat, drugo ljudje. Človeška toleranca je običajno nižja od zmožnosti habitata, a jo je treba upoštevati in število zveri regulirati, da ljudje lahko sobivamo z njimi, poudarja Černe. Glede na sedanji predlog politike je za Slovenijo optimalno število medvedov 450, za volka te ocene še ni. Če hočemo pri medvedu to številko doseči, je treba pobiti približno polovico medvedov v Sloveniji.

Tema velikih zveri je aktualna v novi Družini.

Kupi v trgovini

Potovanje duše k Bogu
Filozofija in esejistika
5,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh