Zapri
Iskanje

Revija SLO: 30 let Republike Slovenije [VIDEO]

Ivo Žajdela
Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 22. 09. 2021 / 15:39
Oznake: Dogodek, Revija
Čas branja: 8 minut
Nazadnje Posodobljeno: 22.09.2021 / 16:29
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Revija SLO: 30 let Republike Slovenije [VIDEO]

Revija SLO: 30 let Republike Slovenije [VIDEO]
Predstavitev je povezoval direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman. FOTO: Ivo Žajdela
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so v sredo, 22. septembra, predstavili tematsko številko revije SLO. Časi kraji ljudje, ki je tudi katalog razstave Republika Slovenija 30 let, ter razstavo, ki so jo pripravili v muzeju in jo javnosti predstavili junija.

Projekt 30 let Republike Slovenije zaokrožuje zgodbo 30 let samostojne države. Pri projektu in snovanju tematske številke ter kataloga so sodelovali s številnimi ustanovami in posamezniki, strokovnjaki najrazličnejših področij, od politike do gospodarstva, od zdravstva do šolstva, od športa do vsakdanjega življenja.

Muzej novejše zgodovine, razstava 30 let osamosvojitve, kipa Jožeta Pučnika in Franceta Bučarja. FOTO: Ivo Žajdela

Slovenska tridesetletnica je potekala v nekaj zanimivih mimogovorih

Kot je na predstavitvi dejal direktor muzeja dr. Jože Dežman, je slovenska tridesetletnica potekala v nekaj zanimivih mimogovorih. »Zlasti pri spominskih spopadih za interpretacijo pomena osamosvojitvenih dejanj. Nekako bi lahko rekli, da nekateri vidijo osamosvojitev, demokratizacijo kot posledico nekake spontanosti. Pri tem zgleda, kot da ne bi bilo z novo državo nič novega, da je vse že bilo.«

Vendar je po njegovem veliko pomembnejša produkcija tistih, ki vidijo v nastanku nacionalne države prelomno dejanje, iz enopartijske diktature preidemo v pluralno demokracijo, iz samoupravne družbene ekonomije v tržno gospodarstvo, iz sistematičnega kršenja človekovih pravic v njihovo varstvo in spoštovanje.

Razstavo in katalog so predstavili Andreja Zupanec Bajželj, Nataša Strlič, Irena Ribič in Domen Kavčič iz MNZS. FOTO: Ivo Žajdela

Različnost pristopov, metod, večglasnost, večbarvnost, večplastnost

Izpostavil je, da sta celovit pregled, prijazen in interpretacijsko očitno nesporen, ustvarila kustosinja MNZS Nataša Strlič in ilustrator Damijan Stepančič.

Po njegovem se drugi val spraševanja ob 30-letnici bolj kot prelomnih osvobodilnih let tiče spraševanja o Republiki. Omenil je zbornika Z lepilom na podplatih urednika Ivana Štuheca in 30 let Slovenske države urednikov Dimitrija Rupla in Darka Darovca. V to smer so šli tudi v muzeju.

Posnetek predstavitve tematske številke revije SLO. Časi kraji ljudje na YouTube kanalu Družina media - TUKAJ.

Razstava v MNZS zato predstavlja 30 let Republike Slovenije v izbranih podobah. »Te smo izbrali v dialogu, v notranjem dialogu v MNZS in v številnih dialogih s strokovnjaki s posameznih področij. Spraševali smo po številnih državnih ustanovah, ministrstvih.

Bili smo prijazno sprejeti in bogato obdarovani. Vzpostavili smo strokovne dialoge med strokami, ustanovami. Sam vedno verjamem, da različnost pristopov, metod, večglasnost, večbarvnost, večplastnost ponuja presežne kakovosti, zanimivosti pripovedi.«


Kako misliti Republiko Slovenijo

Dr. Dežman je dodal, da ob skupnem imenovalcu: kako misliti Republiko Slovenijo, kako ustvarjati posamezne zgodovine, ki jih seštevamo v zgodbo skupnosti, ki na živahni in uspešni zgodovini gradi novo nacionalno samozavest in si odgovorno gradi prihodnost.

Tematska številka revije SLO. Časi kraji ljudje. 30 let Republike Slovenije je kombinacija zbornika in razstavnega kataloga. »Moje dolgoletne uredniške izkušnje mi govorijo, da je slovenski urednik nekaj med beračem in žandarjem. To pot ni bilo tako,« je zaključil dr. Jože Dežman.

Dr. Jože Dežman. FOTO: Ivo Žajdela

Razstavni katalog 30 let Republike Slovenije

Kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije Nataša Strlič je predstavila razstavni katalog 30 let Republike Slovenije, ki je tokrat izšel kot tematska številka revije SLOČasi kraji ljudje, izdaja jo založba Družina.

Uredil ga je dr. Jože Dežman, obsega 130 strani velikega formata ter je izjemno bogato ilustriran s fotografijami in grafikoni.

Bili smo prijazno sprejeti in bogato obdarovani. Vzpostavili smo strokovne dialoge med strokami, ustanovami. Sam vedno verjamem, da različnost pristopov, metod, večglasnost, večbarvnost, večplastnost ponuja presežne kakovosti, zanimivosti pripovedi. (dr. Jože Dežman)

Prispevke je objavilo kar 26 avtorjev, vsi so strokovnjaki na svojih področjih. Teme so predstavljene kratko in jedrnato, na enciklopedijski način. Katalog je zato prava zakladnica podatkov.

Nataša Strlič je izpostavila nekaj poudarkov in dejala, da je z novo državo Republiko Slovenijo prišlo veliko stvari, ki se nam danes zdijo skoraj samoumevne. Tik pred njenim nastankom sta bila potrjena dva državna simbola, grb in zastava, slovenska himna je že marca 1990 postala Zdravljica.

Razstava Republika Slovenija 30 let. FOTO: Ivo Žajdela

Ustava Republike Slovenije ima 177 členov

Leto dni po uspešno izvedenem plebiscitu je Slovenija dobila novo, moderno ustavo, ki je imela temelje v Temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti RS, sprejeti na dan 25. junija 1991, ko je bila vzpostavljena kot samostojna država.

Danes ima 177 členov, 10 poglavij, zadnjo spremembo je doživela letos z novim 62. a členom, ki zagotavlja svobodno uporabo in razvoj slovenskega znakovnega jezika.

V obtok je prišel nov denar, identificirali smo se z novimi osebnimi listinami, registrske tablice RS so krasile v 30 letih bistveno spremenjen vozni park, in vse to ne samo enkrat.

Del razstave: pisatelj Drago Jančar in misijonar Pedro Opeka. FOTO: Ivo Žajdela

Dosežki in tudi zamujene priložnosti države Slovenije

O dosežkih pa tudi zamujenih priložnostih države Slovenije v katalogu piše dr. Matej Avbelj. Za reševanje izzivov, ki so pred nami, pravi, da »če jih bomo želeli premagati, bomo morali, kot pred tremi desetletji, nastopiti skupaj, v duhu političnega liberalizma, na katerem temelji ustavna demokracija, vsem svojim razlikam navkljub, ali pa prav zaradi njih.«

Zelo raznoliko je bilo tudi politično dogajanje v zadnjih 30 letih, kar odlično dopolni in nadgradi prispevek dr. Bernarda Nežmaha, v katerem je izpostavil nekaj izstopajočih značilnosti slovenskega političnega prostora.

Če bomo želeli izzive, ki so pred nami, premagati, bomo morali, kot pred tremi desetletji, nastopiti skupaj, v duhu političnega liberalizma, na katerem temelji ustavna demokracija, vsem svojim razlikam navkljub, ali pa prav zaradi njih. (dr. Matej Avbelj)

Sprva množična udeležba polnoletnih državljanov in pridobljena možnost, da svobodno volimo svoje predstavnike v Državni zbor RS, svojega predsednika države (od leta 1992), od junija 2004 pa še slovenske predstavnike v Evropski parlament (28,35 % volilnih upravičencev), ter svoje lokalne predstavnike, je z leti sicer usihala, a postajala normalen in razumljiv del političnega vsakdana.

Do naslednjega supervolilnega leta 2022 je v RS potekalo 9 državnozborskih volitev, šestkrat smo odšli na volitve za predsednika države, štirikrat smo izbirali svoje predstavnike v Evropskem parlamentu.

Slovenski grb. FOTO: Ivo Žajdela

Mlada demokracija je iz otroške prešla v fazo pubertete

Redne lokalne volitve so izvedene vsaka štiri leta (tretja nedelja v novembru), prav tako parlamentarne. O predsedniku države in t. i. evropskih poslancih volivci lahko odločamo vsakih pet let.

Imeli smo 14 vlad, ki jih je vodilo 9 predsednikov, premierjev (dr. Janez Drnovšek štirikrat in Janez Janša trikrat, enkrat Borut Pahor, ki je bil tudi predsednik DZ, danes pa je aktualni predsednik države).

15 različnih predsednikov je vodilo Državni zbor, Državnemu svetu jih je predsedovalo šest.

Mlada demokracija je iz otroške prešla v fazo pubertete, do zrele vodi še kar dolga pot.


Na razstavi tudi protokolarna darila

Vsekakor je dober pokazatelj uspešnosti države tudi njena zunanja politika in njeno približevanje in vključevanje v najpomembnejše evropske ter svetovne integracije, to je RS v zadnjih treh desetletjih nedvomno uspelo.

V katalogu jo je predstavil njen dolgoletni akter in spremljevalec dr. Dimitrij Rupel.

Razstavna pripoved jo pripoveduje tudi s pomočjo protokolarnih daril, ki so jih v muzeju prepoznali kot pomemben del 30-letne zgodbe Republike Slovenije ter jih umestili na razstavo in predstavili v katalogu.

Torej tistih daril, ki so jih najvišji predstavniki naše države prejemali ob sprejemih domačih in tujih gostov ter ob svojih obiskih v tujini. Na ogled je izbor protokolarnih daril vseh štirih predsednikov RS.

Tematsko številko revije SLO. Časi kraji ljudje. 30 let Republike Slovenije lahko kupite TUKAJ.

Številni predmeti so prvič na ogled javnosti na razstavi

Muzej novejše zgodovine Slovenije skoraj 20 let hrani darila prvega predsednika RS Milana Kučana, letos pa od Vojaškega muzeja Slovenske vojske prevzemajo darila nekdanjih predsednikov dr. Janeza Drnovška in dr. Danila Türka.

Izpostavljajo tudi darila, ki jih je RS podeljevala ob svojem prvem predsedovanju Svetu EU leta 2008, in darila, ki jih je prejel Državni svet. Danes jih hranijo, del tudi razstavljajo v depojih MNZS v Pivki.

Tako številni prvič razstavljeni predmeti kot protokolarna darila s svojimi zgodbami in večnim pridihom svetovljanstva so gotovo pomembno izhodišče za naše nadaljnje delo, smer zbiralne politike, bodoče razstave, kataloge in monografije, ki bodo nedvomno privabile nove obiskovalce in bralce. (Nataša Strlič)

»Tako številni na razstavi Republika Slovenija 30 let prvič razstavljeni predmeti kot protokolarna darila s svojimi zgodbami in večnim pridihom svetovljanstva so gotovo pomembno izhodišče za naše nadaljnje delo, smer zbiralne politike, bodoče razstave, kataloge in monografije, ki bodo nedvomno privabile nove obiskovalce in bralce,« je dodala Nataša Strlič.

Večina tega, kar je prikazano na razstavi, bo ostalo v besedi in sliki na straneh predstavljenega obrazstavnega kataloga 30 let Republike Slovenije. Tako kot še mnogo drugih zanimivih, predvsem pa na enem mestu zbranih dejstev o 30-letni zgodovini RS.

Razstava bo na ogled do 7. novembra letos.

Nalaganje
Nazaj na vrh