Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Rogač kot pokazatelj stanja v gozdu in globalnega segrevanja

Za vas piše:
Ivan Esenko
Objava: 09. 07. 2025 / 10:46
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 09.07.2025 / 19:55
Rogač kot pokazatelj stanja v gozdu in globalnega segrevanja
FOTO: I. E.

Rogač kot pokazatelj stanja v gozdu in globalnega segrevanja

Rogač (Lucanus cervus) je največji evropski hrošč. Pri tem imamo v mislih samca, ki s svojimi nenavadnimi kleščami, ki so pravzaprav preobražene mandibule, doseže velikost do 85 milimetrov.

Klešče spominjajo na jelenovo rogovje, kar označuje tudi njegovo latinsko ime (cervus je latinsko jelen), samci pa jih uporabljajo pri medsebojnih obračunavanjih posebno takrat, kadar se borijo za samico. Sicer pa je ta okras neuporaben in jih celo naredi odvisne od samic, ki s svojimi majhnimi, toda ostrimi kleščami zlahka zarežejo v lubje, da pridejo do soka, ki je rogačeva glavna hrana. Samice s tem celo privabljajo samce, da se parijo. Tudi par na fotografiji se je hranil s sokom na veji kar med samim parjenjem. Razvoj rogača je dolgotrajen, lahko traja tudi do osem let, poteka pa v odmrlem hrastovem lesu, redkokdaj tudi v lesu kake druge drevesne vrste. Ličinka je velika, s krepkimi kleščami, s katerimi vrta v les, nekaj mesecev pred preobrazbo v odraslo žival pa se zabubi. V toplejših krajih razvoj poteka hitreje, kar pomeni, da se lahko razvijejo že v treh letih, so pa občutno mlajši, s šibkejšimi kleščami. Rogači letajo največkrat v večernem mraku, pri čemer zaradi velikosti in...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh