Spremembe so naša realnost. Vse okoli nas se spreminja in tudi mi sami se spreminjamo. Spremembam ne moremo ubežati, so del našega življenja. Pa vendar se nam včasih zdi, kot bi obtičali na mestu in ne moremo naprej. Spreminjati se je naporno. Pa vendar samo po spremembi pride do rasti.

Papež Frančišek, ki je v teh dneh začel sinodo, vidi pot naprej prav v sinodalnosti in iskanju skupnih poti o spremembah, ki so potrebne kot odgovor za znamenja časov. Vesela sem, da smo na neki način vsi povabljeni kot aktivni sodelavci. Nič se ne more spremeniti v tem svetu, če se ne začne spodaj, tam, kjer živimo, delamo in ljubimo. Ta razmislek in preobrat vidim kot ključno stvar sedanjega trenutka človeške zgodovine. Pri tem ne gre za spreminjanje evangeljskega sporočila, ki je eno in edino, pač pa gre za potrebo po spreminjanju načinov oznanjevanja in za novo gorečnost, predvsem pa, da se vsak vernik, vsak iskalec čuti slišanega in sprejetega.

Spominjam se, kako me je vedno...