K Mariji, Zdravju bolnikov in Tolažnici žalostnih so se zatekli skupaj s svojimi domačimi, bližnjimi, prostovoljci, duhovniki in redovnicami in drugimi dobrimi spremljevalci. Po molitveni uri in dobrodošlici župnika Tomaža Šojča je slovesno mašo – med njo je bila možnost za spoved in prejem zakramenta bolniškega maziljenja –, ob somaševanju več duhovnikov daroval novomeški škof dr. Andrej Saje. Mašo so končali z blagoslovom z Najsvetejšim, romarski shod po njej z bratskim druženjem.

Škof Saje med pridigo. FOTO: Jože Potrpin

Zdravstvenemu osebju, prostovoljcem in drugim, ki skrbijo za starejše in bolne, da so lahko tudi na jesen življenja, ko pešajo moči, enakovredni člani naše družbe in krščanske skupnosti in deležni potrebne oskrbe in sočutja, je tudi šla prva pozornost in zahvala škofa Sajeta v pridigi.

FOTO: Jože Potrpin

Zatem je spomnil na resničnost življenja, starosti in bolezni. Z besedami papeža Frančiška ob letošnjem 31. svetovnem dnevu bolnikov je vse povabil, da sredi sinodalnega procesa o Cerkvi razmislimo o tem, »kako se lahko prav skozi izkušnjo šibkosti in bolezni naučimo hoditi skupaj v Božjem slogu, ki je bližina, sočutje in nežnost. Da zaživimo kot skupnost, občestvo, verujočih v vstalega Gospoda, kjer ne bo nihče v potrebi in zapostavljen.« Sočutje do ranljivih v okolju, kjer velja le uspeh, zdravje in dobiček, pa je potrebno posebej krepiti in na novo ovrednotiti. »V takih trenutkih vera v Boga še posebej pomaga osmisliti naše trpljenje, čeprav ga ne razumemo in ga težko sprejmemo. V molitvi in zakramentih ter doživetem sočutju naših bližnjih kljub temi zaznamo odsvit Božje svetlobe, ki daje upanje. Življenje je smiselno, tudi če je bolno in trpeče. Nihče ga nam ne sme vzeti, tudi sami ne smemo končati življenja. Življenje nam je podarjeno, od spočetja do naravne smrti, zato je vsak nasilen poseg vanj, kot je evtanazija ali pomoč pri samomoru, nesprejemljiv in proti Božjemu načrtu,« je posebej poudaril škof.

FOTO: Jože Potrpin

In prav nedeljski evangelij lepo odseva napetost med človeškim in Božjim pogledom na življenje. »Gospod nas vabi, naj vzamemo svoj križ, ki nam ga ne pošlje od zgoraj, niti nam ga ni treba iskati! Pride! To je naše poslanstvo, ki v sebi ne skriva le veselja, temveč tudi trpljenje. Sprejeti življenje, kot je in se boriti, da ga živimo kakovostno in vredno do konca. Gre za poslanstvo, ki nam ga je dal Bog in ki ga uresničujemo tudi tako, da se odpovemo sebi in človeškim predstavam, ki so daleč od evangelija!« Na svoje življenje glejmo z lučmi vere. Priporočimo se tudi naši in nebeški materi Mariji. Ozrimo se okrog sebe in pristopimo k bratom in sestram, ki so potrebni naše pomoči. Kot je škof Saje poudaril ob koncu svojega nagovora, »krščanstvo je vera konkretnih dejanj in se pokaže v odnosu do bližnjega.«

Še več fotografij z romanja bolnikov, invalidov in ostarelih celjske škofije v fotogaleriji Jožeta Potrpina.

1/12