Pojemo »aleluja«, ker je nad nas prišlo življenje – vse naokoli dišijo spomladanske zelenine in cvetenje; zelena svežina gozdov nam pomirja oči; v zraku je praznična vedrina.

Kristus je vstal od mrtvih – to nam oznanja Cerkev, to nam sporoča prebujena narava. Moči življenja ni mogoče zakleniti v grobu, ne more ostati v hladu zime. Življenje je neuničljivo. Njegov začetek je v davnini stvarjenja, njegova obnovitev pa v praznem grobu.

Moči življenja ni mogoče zakleniti v grobu, ne more ostati v hladu zime.

»Ni ga tukaj. Vstal je, kakor je rekel! Pridite in poglejte kraj, kamor je bil položen« – nas pomirja in opogumlja Gospodov angel iz nebes (prim. Mt 28,6).

In mi smo prišli pogledat – izpred televizijskega dnevnika, ki še poroča o vojnah in pobitih; iz bolnišnic, od koder se trpljenje ne umika; iz mnogih krajev nesreč, kjer so še sledovi krvi; s pokopališč, kjer so še zmeraj zasuti grobovi ...

Prišli smo v cerkev v upanju, da bi slišali, kje je ta kraj praznega groba. Tukaj odmeva oznanilo, da je to v Jeruzalemu, na Kalvariji; v zapisanem pričevanju tistih, ki so videli in srečali vstalega Gospoda; v naših srcih, saj verujemo tudi v naše obujenje od mrtvih.

Naj vsi vedo, da smo na veliko noč postali večno živi.

Ne moremo biti tiho. Moramo govoriti naprej. Naj vsi vedo, da smo na veliko noč postali večno živi. Vstali Gospod je v nas posejal svojo nesmrtnost. To je storil zastonj; preprosto zato, ker nas ima rad. Hoče, da bi vsi živeli – tukaj na zemlji in končno pri njem v nebesih.

Smrt je postala prag prestopa v čudovitost Očetove hiše. To nam prebuja upanje, ki pomirja in razžene strahove.

Kdor veruje v Gospoda Jezusa, ima večno življenje (prim. Jn 6,47). V tem upanju smo okrepljeni od božanske moči praznega groba tam, na Kalvariji.

Kdor veruje v Gospoda Jezusa, ima večno življenje.

Vsem naj bodo veseli in blagodejni prazniki velike noči. Privoščimo drug drugemu življenje. Jezus je resnično vstal, vstali bomo tudi mi. Aleluja.

Članek je bil objavljen v reviji Naša luč (05/2025).