Andraž je katoliški duhovnik, frančiškan. Že dolga leta sodeluje z Družino kot pisec filmskih recenzij, doktoriral pa je iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon. Kot dolgoletnega sofilmofila, spovednika in prijatelja sem si ga med intervjujem dovolila tikati.

Kdaj te je začel zanimati film?

Na kavču, v dnevni sobi, ko sem gledal televizijo. Med osamosvojitveno vojno, ko nisem smel nikamor, sem si od soseda izposodil vse videokasete akcijskih filmov; s Schwarzeneggerjem, Stalonom in Van Damom. Med študijem na pedagoški fakulteti sem prišel v stik s Ksenjo Hočevar, ki je bila takrat urednica Mladega vala v Družini. Tam sem začel pisati ocene filmov, kar je sovpadlo s predmetom sociologija, pri profesorju Slavku Gabru smo obravnavali film kot vzgojno sredstvo ali izhodišče za pogovor. To me je spodbudilo, da sem komentiranje filmov začel razvijati celostno. S filmom se torej ukvarjam že četrt stoletja (smeh).

Torej si recenzije začel pisati bolj kot oboževalec?

Lahko bi tako rekel. Moram p...