S pesmijo predani veri in domovini že 50 let

Jeseni 1974 je Mešani pevski zbor Anton Foerster kot komorni zbor prvič zapel v ljubljanski stolnici pod umetniškim vodstvom duhovnika, skladatelja, regenta chori ljubljanske stolnice in profesorja cerkvene glasbe Jožeta Trošta. Leta 1976 se je zbor poimenoval po češkem skladatelju Antonu Foersterju, ki je bil 41 let regens chori v ljubljanski stolnici. Ob zlatem jubileju zbora je založba Družina izdala zbornik Zlati spomini. MePZ Anton Foerster prvi zapel slovensko himno Zbor izvaja širok repertoar sakralne in posvetne glasbe. V 50 letih je več kot 260 pevcev pelo na več kot 500 koncertih, gostovanjih, bogoslužnih slovesnostih in tekmovanjih ter prejelo številna priznanja. Med drugim so peli tudi ob srečanjih s papežem Janezom Pavlom II. Premierno so izvedli številna Troštova dela in pod njegovim vodstvom izdali več kaset in zgoščenk. Ob razglasitvi slovenske samostojnosti je prav MePZ Anton Foerster prvi zapel slovensko himno v državnem zboru. Leta 2001 je Jože Trošt dirigentsko vodenje predal prof. Damijani Božič-Močnik. V soboto, 19. oktobra 2024, je s petjem pri sv. maši in koncertom po njej v Podutiku zbor popeljala v jubilejno, 50. sezono prepevanja in v Foersterjev abonma. Ob jubileju je z nami delila svoje spomine in načrte. V čem vidite posebnost MePZ Anton Foerster? Smo velika, posebna, zanimiva, čuteča, medgeneracijska pojoča družina; pevci večkrat povedo, da se v zboru čutijo »duša, vera, ljubezen do domovine, pripadnost«. Veliko- krat se nasmejemo, a preveč »domačnosti« kdaj tudi narobe hodi, ko namesto da bi pozorno spremljali dogajanje med pevsko vajo, na skrivaj berejo knjigo, rešujejo sudoku ali pa od napornega dela v službi in še kje med učenjem posameznega glasu »zakinkajo«. Ne sprašujte, kako takrat odreagiram! (smeh) Kdaj ste se pridružili zboru? Jeseni 1985 sem v Ljubljani začela obiskovati Srednjo glasbeno in baletno šolo na Vegovi in se na pobudo svoje sestre Irene, ki je že prepevala pri Foersterju, z veseljem pridružila zboru. Takrat je bil njegov dirigent prof. Jože Trošt. Kakšni so vaši spomini nanj? G. Jožeta sem spoznala že kot zelo mlada pevka in zborovodkinja, saj je pozorno spremljal razvoj cerkvenih pevskih zborov tudi na Vipavskem, jim dirigiral skupne pesmi, se po koncertu pogovoril z zborovodji in organisti o nastopih, odgovarjal na njihova strokovna vprašanja, se pogovarjal z njimi o različnih problemih na cerkvenih korih, jim svetoval ... Že kot otrok sem velikokrat poslušala te revije in se mi je zdel zelo zanimiv; v začetku mogoče malce »strašen«, ker se mi je takrat zdel zelo velik, strog mož, z mogočnim glasom, na vajah pred revijami se je večkrat pojezil nad pevci, ki ga niso dobro gledali in vstopali s svojim glasom tam, kjer ni treba, zamujali pri vstopih, ki jih je pokazal … Spet drugič se je hudomušno nasmihal, če so pevci dobro znali; takrat sem videla, da se mi ga ni treba prav nič bati. (smeh) Kot 14-letna zborovodkinja sem z otroškim in mladinskim zborom vipavske župnije že nastopila na eni od revij v Logu pri Vipavi. Še zdaj se spomnim, kako me je potrepljal po rami in rekel: »Ti si pa pridna punčka!« Takrat sem začutila, da je ta »veliki gospod« zelo prijazen, tudi kasneje me je zelo spodbujal na moji celotni glasbeni poti – od srednje šole do najinega zadnjega srečanja jeseni 2023, torej skoraj 40 let! Bil je eden izmed mojih duhovnih očetov, zanj sem rada poskrbela med njegovo boleznijo, ga bodrila, ko je klonil pod njeno težo, ga spodbujala, da je komponiral, ga razveselila z natisom zbirke njegovih aforizmov in prigodnic, na njegovo veliko željo s Foersterji in pevci s Cola, njegovimi rojaki, dvakrat v celoti izvedla njegov Oratorij Bl. Anton Martin Slomšek, zadnjič nekaj mesecev pred njegovo smrtjo. Kaj je rdeča nit Foersterjevega abonmaja? Poslanstvo zbora je biti kar se da v vseh pogledih zgleden zbor, prepevati v različnih obdobjih cerkvenega leta, sodelovati s petjem tudi med sv. mašo, ki je običajno pred koncerti. Zato sem pevcem predstavila idejo nekakšnega Foersterjevega abonmaja, kar so z odobravanjem sprejeli. V petdesetih letih se je zbor naučil ogromno skladb, nekatere si želimo znova obuditi, vsekakor pa so nam vedno v izziv nove skladbe, ki jih bo kar nekaj tudi v tej sezoni. V oktobru 2024 smo imeli prvi koncert v župniji Podutik, kjer imamo že nekaj let krasen prostor za pevske vaje. Ker je oktober Marijin mesec, mesec rožnega venca, je bil koncert posvečen naši nebeški Materi Mariji. Pred kratkim smo zapeli božične pesmi različnih avtorjev v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Šiški. Marca se bomo poglobili v Jezusovo trpljenje in trpljenje Žalostne Matere Božje. Koncert skladb s postno vsebino bomo predstavili v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Preski pri Medvodah. Velikonočno vzdušje in majniške pesmi želimo zapeti in začutiti ob podpori mogočnih orgel v Adergasu in v koprski stolnici. Maja bo sledilo petje v letošnji evropski prestolnici kulture, v Novi Gorici, isti dan se želimo s pesmijo in molitvijo pokloniti prof. Troštu ob njegovem grobu na Colu, v spomin na njegov 85. rojstni dan. Novembra se bomo njemu in vsem pokojnim sopevcem poklonili s slavnostnim koncertom. Najverjetneje bosta sv. maša in slavnostni koncert po njej v ljubljanski stolnici; prav se nam zdi, da 50. rojstni dan praznujemo v cerkvi, kjer se je zgodba Mešanega pevskega zbora Anton Foerster pravzaprav začela. Takrat se bomo priporočili tudi zavetnici sv. Ceciliji in izročili svoje delo in poslanstvo v Božje varstvo. Kakšni so vaši načrti v prihodnosti? Še naprej bomo sledili ciljem in vrednotam, ki smo jim bili zvesti do zdaj. Če bomo imeli vero, upanje in ljubezen, se nam ni treba bati. Bo že Sveti Duh pomagal pri pomembnih odločitvah, pri izbiri pevskih sporedov zagotovo tudi sv. Cecilija in vsi naši priprošnjiki, bl. Slomšek, cenjeni prof. Trošt, dragi pokojni sopevke in sopevci Duška, Marija, Tone, Matevž. Število članov zbora se spreminja. Se vam pridružujejo tudi mladi? Zelo sem vesela vsakega mladega pevca. Mladi dajejo zborom posebno energijo, veselje, radost, mlado moč, da se še mi »ta stari« počutimo mlajše. (smeh) Vsekakor si želimo, da bi jih bilo še več, zato lepo povabljen vsak, ki se čuti nagovorjen. Ne bo mu žal, če pride k nam! Rada bi se iskreno zahvalila vsem pevcem, ki so kadar koli in kakor koli prepletali vezi našega skupnega prepevanja. Bogu hvala zanje in za organiste, ki so nas in nas še spremljajo, hvala tudi za vse pevce soliste in druge instrumentaliste, ki s svojo prisotnostjo popestrijo naše mašne in koncertne sporede. Bog daj, da bi znali in zmogli to početi še dolgo, tudi v večnosti, kot v eni od svojih pesmi lepo zapiše p. Vladimir Kos: »Peti hočem v večnosti. Peti hočem Izgovorjenemu.«

Dostop do članka (47174)

S pesmijo predani veri in domovini že 50 let

S pesmijo predani veri in domovini že 50 let

MePZ Anton Foerster prvi zapel slovensko himno

DOKLEŽOVJE – Zlatoporočenca Valerija in Janez Sreš

JAVORJE NAD ŠKOFJO LOKO – Ustvarjalno na delavnicah

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.