Pri svojih stotih letih je Zinka Lorger še vedno čila sogovornica, ki od junija stanuje v Domu sv. Jožefa v Celju. Njena zanimiva, a tudi težka življenjska pot se je začela 11. avgusta 1925 v Celju. Njen oče je bil Maistrov borec, po poklicu pa odličen čevljar. Zinka je ob njem postajala zelo zavedna Slovenka. Ko je štela tri leta, so se preselili na Jesenice. »Pri 12 letih sem med drugimi vrhovi obiskala Triglav in Stol. Nad Jesenicami je Golica, kjer sem občudovala narcise. Spoznavala sem lepoto gora in se učila spoštovanja narave in lepe Slovenije.«

Preživela koncentracijsko taborišče

V času vojne so spet stanovali v Celju. Kot osemnajstletno dekle je pristala v taborišču Ravensbrück. »Tam je bilo zelo hudo. Moj ata je nesel mojo sliko k Mariji v Petrovče in Mariji Pomagaj na Brezje s prošnjo, naj me obvaruje, da se vrnem domov, obenem pa obljubo, da se bom vsako leto po vrnitvi hodila zahvaljevat. To sem do sedaj tudi izpolnjevala. Veliko sem molila, da bi se vojna končala in bi la...