Ko je sv. Alfonz Ligvorij nastopil nasproti janzenistom, ki so se posmehovali pobožnostim do Marije, zlasti še molitvi Salve Regina, je naredil nekaj zelo preprostega, a odločujočega: citiral je svetnike, cerkvene učitelje, papeže, teologe, Sveto pismo, liturgijo, skratka celoten obsežen zaklad katoliške tradicije in jim s tem mirno lahko rekel: »Tukaj je odgovor.« V 1. delu knjige Slava Marije Device, ki je vsaj od 1853/54 tudi v slovenskem jeziku in jo najdete v Digi talni knjižnici (dLib) na povezavi na QR-kodi (glej v Magnificatu str. 33), uporabi delčke te molitve kot naslove posameznih poglavij in tako v kar 10 poglavjih na 311 straneh pod naslovom Razlaganje molitve Salve Regina (Češčena Kraljica) utemeljuje moč te čudovite molitve.

Ta molitev spada med štiri najbolj priljubljene marijanske antifone

Mi bomo v tem opisu krajši, pomembno pa je poudariti, da ta molitev spada med štiri najbolj priljubljene marijanske antifone in se v molitveno bogoslužje ponavadi vključuje v času med letom, pa seveda ob mnogih drugih pobožnostih, tradicionalno pa so jo pričeli peti pri sklepnicah v soboto pred nedeljo Svete Trojice in so jo peli vse do petka pred prvo adventno nedeljo. Nastala je v 11. stoletju in je bila pripisana mnogim avtorjem, a ta po mnenju večine strokovnjakov ostaja anonimen. Tudi raba te pesmi je bila zelo različna, v samostanu Cluny so jo v 12. stoletju vključevali kot procesijsko himno na Marijine praznike, cistercijani so jo menda od 1218 prepevali vsak dan, dominikanci so jo začeli vključevati v procesijo pri sklepnicah, zelo pa je bila priljubljena tudi po srednjeveških univerzah ter med ljudstvom, posebej radi so jo prepevali mornarji. Ob pobožni molitvi in petju te pesmi so bili podeljeni različni odpustki, od leta 2004 je zanjo določen delni odpustek.

Ob pobožni molitvi in petju te pesmi so bili podeljeni različni odpustki, od leta 2004 je zanjo določen delni odpustek.

Prevod latinske molitve, ki jo vsak mesec objavljamo na posebni strani, je iz trenutne izdaje Molitveno bogoslužje (2007), ki se od prejšnjega iz leta 1876 nekoliko razlikuje; če boste pregledali knjigo sv. Alfonza Ligvorija, pa boste opazili še večje razlike. Prevod je pač vselej le prevod, ki sledi zakonitostim jezika nekega obdobja, zato je dragoceno, če poznamo pesem tudi v latinskem jeziku, ki jo je že omenjeni svetnik – pa tudi toliki pred njim – prepeval z istimi besedami.

V notah v Magnificatu (str. 34-35) prinašamo pesem v preprosti obliki (obstaja seveda tudi slovesni in mnogi drugi napevi) tako v latinskem kot slovenskem jeziku, kjer smo si dovolili prilagoditev ad experimentum, torej minimalno spremenjen prevod na način, da lahko melodijo identično zapojemo v slovenskem in latinskem jeziku. Posnetek je tokrat v zanimivi zasedbi: latinsko obliko so v maju v času šmarnic prepevali slovenski veroukarji. Poslušajte in se pustite presenetiti: spet dokaz več, da je tudi prepevanje v latinskem jeziku dosegljivo vsem, zato vas vabimo, da prepevate z nami in z vesoljno Cerkvijo.

Latinsko besedilo:

Salve, Regína, mater misericórdiae;

vita, dulcédo et spes nostra, salve.

Ad te clamámus, éxsules fílii Evae.

Ad te suspirámus, geméntes et fl entes

in hac lacrimárum valle.

Eia ergo, advocáta nostra,

illos tuos misericórdes óculos ad nos convérte.

Et Iesum, benedíctum fructum ventris tui,

nobis post hoc exsílium osténde.

O clemens, o pia, o dulcis Virgo María.

Slovensko besedilo:

Pozdravljena, Kraljica, mati usmiljenja,

življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!

K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,

k tebi zdihujemo žalostni in objokani

v tej solzni dolini.

Obrni torej, naša pomočnica,

svoje milostljive oči v nas

in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa,

blagoslovljeni sad svojega telesa.

O milostljiva, o dobrotljiva, o sveta Devica Marija!

Članek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat št. 7/2026. Spremljajte spodbudne misli iz Magnificata na Facebook profilu @verujem.