»Prekmurski Švejk«, »dobrovniški Shakespeare«, »igralec po Božji volji« – to so le nekatere označbe za igralca, ki je v skoraj polstoletni igralski karieri odigral več kot 130 likov in jih na različnih odrih – največ na odru mariborske Drame in ljubljanskega Mestnega gledališča – uprizarjal več kot osemtisočkrat. »Ljudem se je prikupil s toplino, ljudskostjo, ognjevitim temperamentom in svojskim občutkom za komedijo, ki ne izpuhti v površnih salvah smeha, ampak se zareže precej globlje v gledalce,« je o njem zapisal pisatelj Tone Partljič. Poleg odra se je že v zrelih letih preizkusil tudi z dramskimi besedili. Z monopripovedjo Poredušov Janoš in svojevrstnim nadaljevanjem, dramo Štrki umirajo, je Slovencem približal življenje in čutenje prekmurskih ljudi; pri svojih 75 letih pa je izdal še knjižni prvenec, avtobiografijo Moja zgodba.

Gospod Car, začniva kar pri »koncu«: srečala sva se spomladi na pogrebu dolgoletnega urednika kulture v...