Odgovarja s. Barbara Poredoš: 

Vprašanje je vedno znova aktualno, saj število samskih v naši družbi narašča. Med razmišljanjem o razlogih za to bomo lažje razumeli, ali je samskost poklicanost ali ne. 

Mnogi so samski zaradi podaljšanega izobraževanja, poudarka na osebni svobodi in individualizmu, vrnitve v samskost po ločitvi, negativne propagande za zakonsko življenje itn. Ti razlogi so bolj negativne narave oz. odvisni od drugih zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na ta stan. 

Obstajajo pa tudi bolj pozitivni, ko se mlad človek zavestno odloči za samskost, ker čuti, da ga nanjo kliče Bog in se mu želi na tak način popolnoma izročiti. Gre torej za odgovor na klic, ki je nekaj trajnega in je stan.

Samski katoličani so kot drugi verniki s krstom poklicani k darovanju za druge.

Vsak samski človek v t. i. laičnem celibatu oblikuje lastno življenjsko pot, ki je drugačna od zakoncev in posvečenih oseb. Znotraj tega se nekateri posvečajo misijonom, drugi so zavzeti učitelji ali pa pomagajo ljudem npr. v socialnih ustanovah. Spet drugi naredijo osebne zaobljube ali so tretjeredniki ipd.

Primer samske žene na poti k svetosti je Enrichetta Beltrame Quattrocchi, hči staršev, ki jih je Cerkev prve razglasila za blažene. Enrichetta je svojo samskost živela v duhovnem materinstvu in v razdajanju za druge, npr. s poučevanjem umetnostne zgodovine na srednjih šolah.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Naša družina (45/2021).