Ob predstavitvi letošnje, že 58. papeževe poslanice ob svetovnem dnevu miru se nam je zastavilo vprašanje, kaj delamo narobe, da po vseh teh letih ne samo, da nismo dosegli miru, temveč je vsako leto več vojnih žarišč. Eden od tehtnih odgovorov je: ker si za mir prizadevamo na napačen način. Z oboroževanjem, s strahom. Češ, če bomo imeli boljše orožje, se nas bo morebitni sovražnik bal in nas ne bo napadel. Tako smo se ujeli v spiralo nenehnega razvijanja, kupovanja vedno novega orožja, tekmovanja, kdo bo hitrejši, močnejši. Mediji so zadnja dva tedna preplavljeni z novicami, prispevki o nujnosti oboroževanja evropskih držav, hitrosti balističnih raket z jedrskimi konicami ... Evropske politike je zajela histerija, samo upamo lahko, da bodo sposobni treznega premisleka, kako ravnati, da ne bomo vsega uničili. Pokazalo se je, kako neodgovoren je bil Bruselj s svojo politično agendo zadnjih dvajset let. Potem ko so zavrgli temeljne krščanske vrednote, vrgli križ iz evropske ustave, so se...