Konec junija so na vrhu zveze Nato članice sprejele zavezo o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035 kot odziv na rusko agresijo na vzhodu Evrope in na stalno grožnjo terorizma. Od tega naj bi 3,5 % bilo namenjenih neposredno za obrambo (to ne obsega samo nakupa orožja, ampak tudi npr. opremo, plače in pokojnine vojakov), 1,5 % pa vlaganjem v povezana področja, kot so kritična infrastruktura, inovacije ali krepitev vojaške industrije. V slovenski politiki je zaradi odločitve prišlo do spora v vladni koaliciji. Potem ko sta stranki Levica in SD s pomočjo opozicije (SDS in NSi) izglasovali predlog za razpis posvetovalnega referenduma o višini obrambnih izdatkov, je predsednik vlade Robert Golob napovedal, da bodo temu pridružili še referendum o članstvu Slovenije v Natu. »Možni sta samo dve poti: ali ostanemo v zvezi in plačujemo članarino ali pa iz zveze izstopimo,« je na omrežju X zapisal predsednik stranke Svoboda, kasneje pa napovedal posvete s pravniki, koalicijo ...