Zaradi dežja je bila spominska slovesnost v župnijski cerkvi sv. Martina na Teharjah. V mašnem nagovoru je celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž dejal, da duhovne oči ostajajo zazrte tja dol, v tisti kraj groze in trpljenja, kjer je bilo mučenih ter ubitih ali od tam v smrt odpeljanih več tisoč fantov in mož slovenske vojske, deklet, žena in celo otrok in dojenčkov. »Težko nam je, da ne moremo obhajati evharističnega bogoslužja na samem kraju prav v tem jubilejnem svetem letu, ko prosimo za milost miru in sprave za vse pokojne tega taborišča, za vse pokojne druge svetovne vojne in revolucije, pa tudi za žive, ki so na kakršenkoli način povezani z njimi. Primerno bi bilo, da bi se ta slovesnost odvila v tem teharskem spominskem parku, ki je eden redkih, žal preredkih urejenih krajev spomina, ki jih je bila sposobna slovenska družba in država postaviti v osemdesetih letih od časa teh krutih zločinov, od katerih jih že 35 živimo v demokratični državi. Še vedno jih na tisoče leži brezimno z...