To so bile pozdravne besede novomeškega škofa dr. Andreja Sajeta v soboto, 12. septembra, v Prelesju (Župnija Dole pri Litiji), ko je podružnična cerkev sv. Lovrenca – pod njen zvon spadajo še zaselki Gradišče, Dobje, Ježevec in Strmec – sijala v ponos vsej soseski v povsem novem žaru, lepoti in veličastju, zunaj in znotraj. In še posebej je bilo slovesno v letu, ko mineva 500 let njene prve pisne omembe.

Novomeški škof Andrej Saje. FOTO: Jože Potrpin

Obnovitvena dela je blagoslovil škof Saje in ob somaševanju župnika Romana Ivanetiča, dekana Jožeta Pibernika, šentruperškega župnika Jaka Trčka in policijskega vikarja p. Jona. J. Veneta daroval slovesno mašo. Prepeval je župnijski pevski zbor pod vodstvom Jožeta Smoleta, organist je bil Matija Peruci. Med številnimi udeleženimi krajani in farani ter gosti od drugod so bili tudi župan Franci Rokavec, podžupan Boris Doblekar in predsednica KS Irena Bostič.

Pevci na koru. FOTO: Jože Potrpin

Domači župnik Roman Ivanetič. FOTO: Jože Potrpin

Škof Saje s somaševalci. FOTO: Jože Potrpin

Pred blagoslovom je Vladimir Oblak pozdravil škofa in predstavil potek obnovitvenih del v obdobju štirih župnikov oz. upraviteljev, Roberta Hladnika, Staneta Kerina, Petra Kokotca in Romana Ivanetiča. Zahvale vsem zaslužnim in sodelujočim, izvajalcem, prostovoljcem in dobrotnikom od vsepovsod je ob koncu slovesnosti izrekla Anica Knez.

FOTO: Jože Potrpin

FOTO: Jože Potrpin

Vse se je začelo leta 2019, ko je bil župnik Hladnik in je študentska delovna brigada iz Maribora s pomočjo domačinov odstranila vlažni omet z notranje strani cerkvenih zidov ter izvedla tudi drenažo in odvodnjavanje. Pri faranih so se sprožila razmišljanja še za morda kaj več. Obnova se je nadaljevala s pridnimi rokami na strehi, zvoniku, fasadi, zamenjana so bila vsa okna v zakristiji, obnovljena vsa vrata in lesene line v zvoniku. Obnovili so razpelo na pokopališču.

Notranjost cerkve. FOTO: Jože Potrpin

Na južni fasadi je Bojan Sumrak naslikal podobo sv. Lovrenca in preleške cerkve. Sledila so dela v notranjščini: pleskanje, nov tlak, nove klopi, obnovljeni električna napeljava in svetila, vsi trije oltarji, prižnica, kor, naredili nov ambon, oltarne mize in lesene obloge … Končno so uredili še okolico, položili tlakovce in uredili dostop tudi za invalide do cerkve in pokopališča, omogočili osvetlitev ter posodobili zvonjenje. Vodja obnovitvenih del je bil Andrej Pivec. Navzočim pa sta bili na voljo tudi priložnostna podobica in lična brošura.

Pogled na cerkev od daleč. FOTO: Jože Potrpin

Ker beseda »cerkev« pomeni stavbo, v kateri se zbiramo k bogoslužju, in hkrati Cerkev pomeni Božje ljudstvo, je bila po škofovih besedah tokratna obnova tako zgovorna. »Kakor je bilo treba pri tej cerkvi pregledati zidove, streho, omete, posamezne poškodovane dele in jih skrbno obnoviti, tako je treba vedno znova obnavljati tudi živo Cerkev. Tudi naše občestvo potrebuje obnovo: naše odnose, medsebojno zaupanje, pripravljenost sodelovati, odpuščati, opaziti človeka v stiski in prevzemati odgovornost. Obnovljena cerkev naj nas zato spominja: stavba je pomembna, ker v njej živi občestvo. Najlepša cerkev je tista, v kateri se zbirajo ljudje, ki želijo živeti evangelij,« je škof Saje še posebej poudaril.

Škof Saje blagoslavlja obnovljeno cerkev. FOTO: Jože Potrpin

V šestih letih obnove so dokazali, kaj lahko nastane, ko ljudje stopijo skupaj. »Nekdo je prispeval svoje delo, drugi znanje, tretji denar, nekdo organizacijo, nekdo dobro besedo in nekdo molitev. Posamezni prispevki so bili različni, toda skupaj so ustvarili nekaj, česar nihče ne bi mogel doseči sam. Tako deluje tudi Cerkev. Ni potrebno, da vsi delamo isto. Pomembno je, da vsak prispeva svoj dar v skupno dobro.«

Farani so stopili skupaj in s tem gradili skupnost. FOTO: Jože Potrpin

Ob zgledu zavetnika cerkve sv. Lovrenca, ki je pred mučeniško smrtjo uboge, bolne in potrebne imenoval zaklade Cerkve, pa je škof pokazal, kdo so zaklad Cerkve. »Zaklad te cerkve niso samo obnovljeni zidovi, umetnine ali njena zgodovinska vrednost. Največji zaklad ste vi, ljudje. Otroci, mladi, družine, starejši, bolni, osamljeni, vsi, ki tukaj živite in se zbirate.«

Škof Saje med pridigo. FOTO: Jože Potrpin

In sveti Lovrenc vse sprašuje: Kaj je zaklad mojega življenja? Za kaj sem pripravljen nekaj žrtvovati? Kaj mi je zares sveto? »To je tudi pomen obnovljene cerkve: naj bo prostor, kjer se ljudje učimo svetosti. Svetost se pogosto začne v zelo preprostih dejanjih. V tem, da izrečemo dobro besedo. Da pomagamo sosedu. Da odpustimo. Da obiščemo bolnika. Da pošteno opravimo svoje delo. Da molimo in pridemo k sveti maši. Da ostanemo zvesti svojim obljubam.«

Cerkev sv. Lovrenca že stoletja stoji v kraju. FOTO. Jože Potrpin

Večletni projekt je končan, toda neka druga obnova se nikoli ne konča: obnova našega krščanskega življenja in občestva. Škof Saje je zato poudaril: »Kar ste se naučili pri tem projektu, ohranite tudi za naprej. Naučili ste se sodelovati, potrpežljivo iskati rešitve, poslušati drug drugega, prispevati svoje darove in stopiti skupaj za skupen cilj.« Naj ta izkušnja postane spodbuda tudi za prihodnost župnije in kraja. Cerkev potrebuje ljudi, ki molijo, pomagajo, znajo organizirati, obiščejo bolnika, vzgajajo otroke v veri, skrbijo za bogoslužje, so preprosto pripravljeni biti navzoči drug za drugega.

FOTO: Jože Potrpin

»Ob sklepu želim izreči iskreno zahvalo vsem, ki ste sodelovali pri obnovi cerkve svetega Lovrenca. Hvala domačemu župniku Romanu Ivanetiču za njegovo skrb in spremljanje projekta. Hvala vsem krajanom in dobrotnikom, izvajalcem, obrtnikom, strokovnjakom in sodelavcem, občini, službi za varstvo kulturne dediščine ter vsem, ki ste prispevali svoje delo, znanje, sredstva, nasvet ali molitev.« In kakor so pri obnovi te cerkve stopili skupaj, tako naj stopajo skupaj tudi pri oznanjevanju evangelija in gradnji občestva.

Škof Saje pozdravlja župana Litije Francija Rokavca. FOTO: Jože Potrpin

»V krajevni skupnosti Dole smo ponosni na svojo sakralno dediščino. Lani smo bili skupaj ob pomembnem dogodku, obnovi župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja na Dolah, danes tukaj v Prelesju. In želim si, da bi znali tako stopiti skupaj tudi pri drugih izzivih in projektih v naši krajevni skupnosti. Morda je prav to najlepše sporočilo današnjega dne: da včasih majhen korak odpre pot k nečemu velikemu,« je pred koncem slovesnosti med drugim dejala predsednica sveta KS Bostičeva.

Predsednica sveta krajevne skupnosti Irena Bostič. FOTO: Jože Potrpin

»To, kar ste naredili pri tej obnovi cerkve, je izraz, kaj pomeni pristna slovenska enotnost, ki jo lahko ustvarimo, ko stopimo skupaj. Vsem velik poklon!« pa so bile besede hvaležnosti in priznanja župana Rokavca.