Razen tega, da sem z žalostjo ugotavljal, koliko več cerkvenih praznikov je prostih pri severnih sosedih, sem pogosto trčil tudi ob najbolj nenavadno ime med zapovedanimi prazniki pri nas. Moje predstave o božiču in Marijinem vnebovzetju so bile precej določne. Ravno tako sem vedel, kaj se skriva pod pojmom vsi sveti, čeprav sem se še pred kratkim moral hudo potruditi, da nisem začel samoumevno opletati z dnevom mrtvih. Pod telovim si v začetku nisem mogel zamisliti ničesar. Na določen način je vsebina tega velikega praznika zame še zmeraj pokrita s tančico skrivnosti.

Že dolgo pa se mi ne zdi več odmaknjena njegova zunanja podoba. V telovo sem se, ne da bi še do konca razvozlal ime, zaljubil ob prvem neposrednem srečanju. Morda je bilo »krivo« sovpadanje z naglim približevanjem konca šolskega leta. Še bolj pa me je kajpak nagovarjala vsakoletna pisana procesija. Ob koncu sem od navdušenja rjovel drugo kitico zahvalne pesmi, čeprav tehnično gledano sploh nimam posluha.

Za nazaj bi reke...