Vsake toliko časa se znajdem v nekakšni jami, ko mi je težko, ko se mi zdi, da ne morem splezati ven, predvsem pa, ko ne vidim rešitve. Nekaj časa poizkušam, potem pa le spoznam, da mi sami ne bo uspelo, in začnem klicati na pomoč. Bojim se, da ravno tako kot Bartimaj v svetopisemskem odlomku vpijem na slepo, nepovezano, ne da bi vedela, ali me bo prava oseba v resnici slišala. »A si slepa!?« To mi je bilo mnogokrat rečeno, največkrat kot očitek, ker nečesa nisem našla ali pa nisem videla del...