Danes je znanih od 6.000 do 7.000 vrst sesalcev. Med njimi so orjaki, kakršna sta sinji kit in slon, in palčki, kakršna sta dva grama težka etruščanska rovka in kittijev pritlikavi netopir. Zelo posebni so tudi vrečarji, ki so se pred približno sto milijoni let ločili od glavne skupine sesalcev in ubrali svojo razvojno pot.

Vrečarji so se pred približno sto milijoni let ločili od glavne skupine sesalcev in ubrali svojo razvojno pot.

Na svetu živi več vrst vrečarjev (koale, oposumi, vombati …), vendar ob njihovi omembi najprej pomislimo na kenguruja, ki je simbol Avstralije. Leta 1863 so ga Kmetijske in rokodelske novice takole predstavile bralcem: »Kenguru spada k marsupialijem, zato ker tudi ima dva trebuha. Sej Rusi mu zato tudi pravijo dvuutrobka, to je, dvotrebušnica. Živali dvotrebušnice mladih nimajo popolnoma zrelih, ampak rode se komaj na pol zrele. Da mlado popolnoma izzori, zato ima ona pod unim trebuhom še en trebuh, tacega kakor kak žep, pa z ziski, da mlado sesa v njem; kako pa mladi pride iz unega trebuha v le-tega, to dozdaj ni še znano.«

Ljubitelj trave

Poznamo približno 60 vrst kengurujev. Največji med njimi je rdeči veliki kenguru, ki živi v na pol suhih in suhih prostranstvih osrednje Avstralije. Ni pa ga ob vzhodni, jugovzhodni in jugozahodni obali Avstralije, kjer živi veliko ljudi, ter v deževnih gozdovih vzdolž severne obale te najmanjše celine. Najraje se zadržuje na travnikih in grmiščih z redkimi drevesi, kjer lahko počaka v senci, da mine najhujša pripeka. Na območjih, kjer pasejo ovce, kenguruje preganjajo, da jim ne pojedo vse trave. Poleg nje se hranijo še z listi grmovnic in zelišči. Ko primanjkuje vode, kenguruju zadostuje tekočina, ki jo dobi s hrano.

Poznamo približno 60 vrst kengurujev. Največji med njimi je rdeči veliki kenguru.

Rdeči veliki kenguru je dobil ime po rdečkasto rjavem kožuhu, ki ga ima samec. Samica ima običajno modro sivega z rdečkastim odtenkom. Spola se razlikujeta tudi po velikosti. Telo samca je dolgo do 140 centimetrov, rep pa skoraj meter. Ko se postavi na zadnje noge, je visok do dva metra. Samec tehta do 90 kilogramov, samice, ki so dolge do 110 centimetrov, pa od 17 do 40 kilogramov.

Hrana v vreči

Veliki rdeči kenguru se pari, ko so razmere najbolj ugodne za preživetje in vzrejo mladičev. »Žive prav složno, samo kadar se pojajo, takrat se mandeljci hudo koljejo,« so to obdobje opisale Kmetijske in rokodelske novice. Samice so praktično ves čas breje. Po oploditvi se razvoj zarodka za nekaj časa ustavi. Nadaljuje se takoj, ko predhodni mladič zapusti vrečo. Skoti se že po 33 dneh, zato je temu primerno slabo razvit, slep, brez dlake in težek le en gram. Najbolje ima razvit vonj in sprednje noge, s katerimi se mora prebiti čez gosto dlako do materine vreče. V njej poišče sesek, na katerega je pritrjen naslednje mesece. 

Prvič zapusti vrečo po 190 dneh. V tem času mu zraste dlaka, zredi pa se za dva kilograma. Mati ob njegovem odhodu počisti vrečo, saj so se v njej nabrali izločki. Devet mesecev star mladič ostaja čedalje več časa zunaj vreče. Mleko sesa do enega leta, ko tehta že deset kilogramov. Samica nekaj časa doji dva različno stara mladiča. Ti se dokončno osamosvojijo pri letu in pol. Samičke ostanejo v skupini ob materi, samčki pa se odselijo drugam. Prvič imajo mladiče pri treh letih.

Dolgi kot avtobus

Posebno je tudi kengurujevo gibanje. Skačejo samo po zadnjih nogah, pri čemer lahko dosežejo hitrost 60 kilometrov na uro. Vitko in dolgo stopalo se konča s štirimi prsti. Palec je zakrnel, na koncu dveh prstov sta kremplja, dva tanjša prsta pa sta zraščena. Tetive na zadnjih nogah delujejo kot vzmeti, zato je lahko posamezen skok tako dolg kot avtobus in visok tri metre. Kenguruji uravnavajo ravnotežje z mišičastim repom, ki ga lahko uporabijo tudi kot peto nogo. Nanj se oprejo pri počivanju in takrat, ko z zadnjima nogama silovito odrinejo tekmeca za parjenje ali preveč predrznega dinga.

Kenguruji uravnavajo ravnotežje z mišičastim repom, ki ga lahko uporabijo tudi kot peto nogo.

Divji avstralski psi najpogosteje napadajo mlade kenguruje, odraslih pa se lotijo le v skupini. Veliki rdeči kenguru se pred krdelom dingov zateče v sredino mlake ali vodnega napajališča. Ker voda ni globoka, lahko stoji na zadnjih nogah, glava pa je nad gladino. Ko dingo priplava do njega, ga poskuša utopiti s sprednjima nogama.

Kenguruje ogroža tudi promet. Avstralske zavarovalnice dobijo vsako leto približno 7.000 zahtevkov za povračilo škode, ki je nastala zaradi trčenja s kenguruji. Med letoma 2000 in 2010 je v prometnih nesrečah, v katere so bili vpleteni kenguruji, umrlo 18 Avstralcev.

Članek je bil objavljen v reviji Radovednež (03/2025).