Simpozij o akademiku dr. Antonu Trstenjaku
Simpozij o akademiku dr. Antonu Trstenjaku
Pod vodstvom častnega in organizacijskega odbora na čelu z akad. red. prof. dr. Francem Forstneričem, predsednikom SAZU in akad. red. prof. dr. Markom Jesenškom se je v sredo, 21. oktobra, v dvorani SAZU in v četrtek, 22. oktobra, na Teološki fakulteti v Ljubljani, zvrstilo 29 predavateljev, ki so odkrivali večplastnost Trstenjakovega dela in osebnosti.
FOTO: Karlo Smodiš
Anton Trstenjak – pionir na več psiholoških in pastoralnih področjih
Anton Trstenjak (8. januar 1906 – 29. september 1996) je bil priznani slovenski teolog, filozof in pionir eksperimentalne psihologije. Doktoriral je v Innsbrucku, deloval kot profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani ter postal redni član SAZU. Med vojno se je v Milanu specializiral za psihologijo barv in odkril t. i. »Trstenjakov zakon« (valovna dolžina svetlobe je v obratnem sorazmerju z reakcijskim časom).
Opus več 50 knjig
Njegov izjemen opus obsega 50 knjig in več sto člankov. V Sloveniji je oral ledino na področjih grafologije, pedagoške, pastoralne in ekonomske psihologije ter psihologije dela in umetnosti. Njegovi življenjski gesli sta bili: »Za človeka gre« in »Skupaj držimo!«.
FOTO: Karlo Smodiš
Predavatelji na simpoziju
Marko Snoj: O priimku Trstenjak
Jože Krašovec: Skozi prizmo besede do svetopisemskih lastnih imen
Igor Škamperle: Pojem človeške osebe v Trstenjakovi misli in vloga besede
Mirjana Nastran Ule: Trstenjakov pomen za razvoj psihološke znanosti
Breda Jesenšek Papež: Kakovost in etika v rehabilitacijski medicini
Danilo Türk: Etika v mednarodni politiki
Miro Cerar: (Ne)spoštljivost v slovenski politiki
Suzana Žilič Fišer: Resnica, človek in mediji – aktualnost Trstenjakove misli v sodobni družbi
Bojan Žalec: Kaj človek zmore in kaj sme – antropološki temelji Trstenjakove ekološke etike
Luka Jesenšek: Umetna inteligenca po meri človeka – etični okviri in Trstenjakova aktualnost
Ernest Ženko: Trstenjakov pogled na ustvarjalnost v dobi umetne inteligence
Milček Komelj: Trstenjak v razmerju do umetnostne zgodovine, likovne ustvarjalnosti in vizualnih pojavov
Mirko Bratuša: Moja Trstenjaka
Oto Rimele: Človek, barva in njena sporočilna moč
Bojan Musil: Človek in barve – od partikularne do univerzalne vednosti o Človeku
Sebastjan Kristovič: Vzgoja za smisel in osebnostno zrelost pri Trstenjaku
Vinko Potočnik: Trstenjakova Pastoralna psihologija osemdeset let pozneje
Stanko Gerjolj: Trstenjakova teološka in psihološka daljnovidnost
Janez Juhant: Trstenjak kot krščanski antropolog
Irena Avsenik Nabergoj: Za človeka gre – Trstenjakova antropološka misel med metodo in vizijo
Nina Zver: Bedernjakova ocena Horvatove pisave v luči Trstenjakove grafološke teorije
Mateja Pevec Rozman: V iskanju človeka – Trstenjakova antropološko-etična misel
Edvard Kovač: Pojmovanje osebe v Trstenjakovi etiki
Peter Kovačič Peršin: Trstenjakov personalizem
Igor Bahovec: Trstenjak, Luckmann in izzivi sodobne družbe in kulture
Metod Žunec: Človek med pomenom in potezo
Ana Ramovš: Dobrota ni sirota, dobrota je božja – Trstenjakova pomoč človeku in njeno nadaljevanje v delu za kakovostno staranje
Janek Musek: Spomini na sodelovanje s Trstenjakom
Marko Jesenšek: Trstenjak o slovenstvu
Povzetke s simpozija najdete tukaj.



