Noč je bila zahtevna

Udeleženci so noč preživeli v tako imenovanih Sheltersuitih – posebnih oblačilih, ki združujejo jakno in spalno vrečo. Zasnovala jih je nizozemska organizacija, da bi brezdomcem v hladnih mesecih zagotovila toploto, zaščito in vsaj nekaj občutka dostojanstva.

Čeprav je bilo sprva razmeroma toplo, je noč postajala vse zahtevnejša. Udeleženci so spali na spalnih podlogah, ki so bile položene neposredno na tla, zato je bilo težko najti udoben položaj. Ko se je temperatura spustila na približno eno stopinjo, je škof začutil pravi mraz.

»Nenehno sem se premikal, da bi se ogrel. To mi je znova dalo vedeti, kako težko mora biti redno spati v takšnih razmerah,« je pojasnil v pogovoru za nemški medij DOMRADIO.DE. Priznal je, da je bil naslednje jutro precej utrujen. 

Škof opozarja, da pogosto gledamo stran

Akcijo so pripravili na predvečer godu svetega Martina, ki je znan po zgodbi o tem, kako je svoj plašč delil z zmrzujočim beračem. Pobuda je bila tudi povabilo, da bi bolj pozorno spremljali okolico in se zavedali položaja tistih, ki živijo na robu družbe.

Ob tem se zaveda, da prenočevanje na prostem ni povsem primerljivo z vsakdanom brezdomcev. Imeli so namreč določeno mero zaščite in varnosti. »Kljub temu smo vsaj malo razumeli, kaj pomeni biti brezdomec, še posebej pa biti pozimi brez toplega doma. Verjamem, da je prvi korak razumevanje položaja brezdomcev. Pogosto raje gledamo stran. Njihova stiska pogosto ostane skrita. Včasih se lahko sami počutimo nemočne, ko imamo opravka z brezdomci,« je dejal.

Zanje je preživetje noči – to, da jim nekako uspe priti skozi noč – največji izziv, morda celo najtežji del dneva.

Največji izziv je preživeti noč

Ob tem je spoznal tudi, kako pomembno vlogo ima kakovostna spalna vreča pri zagotavljanju toplote brezdomcem. Predstavnik hildesheimske organizacije Vinzenzpforte jim je namreč predstavil njihove izkušnje z razdeljevanjem spalnih vreč. Lani so jih nekaj že podarili ljudem brez doma, odzivi pa so bili zelo spodbudni.

»Predvsem pa mi je postalo znova jasno nekaj: čez dan moram razmišljati o marsičem – o najrazličnejših stvareh in o vsem, kar se lahko v teku dneva pojavi ali zgodi. Ko se zvečer uležem v posteljo, je to pravzaprav najlažji del mojega dneva. Za brezdomce je povsem drugače. Zanje je preživetje noči – to, da jim nekako uspe priti skozi noč – največji izziv, morda celo najtežji del dneva,« je svojo izkušnjo opisal škof.