V središču razprav plenarnega zasedanja pod geslom »V poslušanju tega, kar Duh govori Cerkvam. Koraki k razločevanju« je bila sinodalna pot Katoliške cerkve v Italiji. V vsebinskih poudarkih so izpostavili usvojitev metode »duhovnega pogovora« kot stalnega sinodalnega sloga in potrebnost delavnic oziroma »gradbišč«, ki jih bo treba izvajati tudi v prihodnje.

Pet temeljnih smeri

S pomočjo delovnih sinodalnih skupin je skupščina opredelila pet temeljnih smeri za operativno razločevanje: poslanstvo na način bližine; jezik oznanjevanja, bogoslužja in komunikacije; formacijo in uvajanje v krščansko življenje; soodgovornost pri vodenju skupnosti; revizijo in ovrednotenje struktur, so sporočili iz tajništva SŠK.

Novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje v Vatikanu. FOTO: SŠK

Kdo so bili udeleženci?

Plenarnega zasedanja CEI se je udeležilo 225 članov, 29 upokojenih škofov, apostolski nuncij v Italiji, podpredsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE), 20 delegatov tujih škofovskih konferenc (tudi slovenske), 15 predstavnikov vernikov in posvečenih oseb ter 330 škofijskih referentov sinodalne poti.

Pomen sinodalne poti za krajevno Cerkev

Zasedanje je sklenil predsednik CEI in bolonjski kardinal Matteo Maria Zuppi z mašo v baziliki sv. Petra in med pridigo izpostavil pomen sinodalne poti za krajevno Cerkev in držo romarja, kakor sta jo imela učenca na poti v Emavs, da bi tudi kristjani z enako držo gojili odprtost do evangeljskega sporočila.

Delegati so se srečali tudi s papežem Frančiškom. FOTO: Vatican Media

Srečanje s Frančiškom

Zadnji dan plenarnega zasedanja CEI so se referenti sinodalnega procesa Cerkve v Italiji srečali tudi s papežem Frančiškom, ki jih je pozval k nadaljnji hoji v medsebojnem poslušanju, izpostavil zavedanje o soodgovornosti med škofi, duhovniki in laiki ter posvaril pred avtoreferencialnostjo cerkvenih skupnosti.

Izkoristiti potencial župnij

Sveti oče jih je spodbudil, naj odločno in pogumno nadaljujejo začeto pot in izkoristijo zlasti potencial župnij in različnih krščanskih skupnosti. Izpostavil je nekaj napotkov, ki naj jim sledijo v nadaljevanju sinodalnega procesa, in s tem odgovarjal na vprašanja o prioritetah Cerkve v odnosu do družbe, premagovanju odporov in skrbi, vključevanju duhovnikov in laikov ter izkušnjah marginalizacije.