Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Škof Saje: »Veliko smo vredni, ker nam je veliko dano«

Za vas piše:
Ksenja Hočevar
Objava: 27. 08. 2022 / 12:06
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 29.08.2022 / 08:46
Ustavi predvajanje Nalaganje
Škof Saje: »Veliko smo vredni, ker nam je veliko dano«
Novomeški škof Andrej Saje. FOTO: Ksenja Hočevar

Škof Saje: »Veliko smo vredni, ker nam je veliko dano«

Na Zaplaz danes romajo bolni, ostareli in invalidi novomeške škofije, ob somaševanju več duhovnikov je mašo daroval škof Andrej Saje.

"Dragi bolni in ostareli! Vse vas podpiram in molim za vas, da bi vam Gospod dal novih moči in upanja ter okrepil vero," je zbrane nagovoril škof Andrej Saje in dodal, da "smisel trpljenja lahko zaslutimo le ob premišljevanju Gospodovega trpljenja, ki se ne konča s smrtjo, temveč z vstajenjem in poveličanjem. Gospodov zgled nam pove, da v trpljenju, ki je sestavni del življenja, nismo sami. Gospod je z nami!"

 Ljudsko petje je vodil rektor svetišča Marko Japelj. FOTO: Ksenja Hočevar

Bolezen človeka izolira in osami

Ob tem je v nagovoru navedel misel papeža Frančišek iz letošnje poslanice za 30. svetovni dan bolnikov, v kateri je izpostavil pomen bližine vsem, ki trpijo. "Kako pomembno je biti blizu ljudem, smo še posebej čutili v času pandemije, ki je osamljenost dodatno povečala. Bolezen človeka izolira in osami. To dejstvo poziva k večji solidarnosti in sočutju do vseh, ki potrebujejo pomoč. Človek zaradi bolezni trpi in posledično doživlja telesno krhkost. Tudi srce postaja tesnobno, poveča se strah, množijo se vprašanja o smislu trpljenja in vsega, kar ob tem doživljamo," je dejal škof in z besedami papeža poudaril, kako pomembno je," da imamo ob občutju nemoči ob sebi priče Božjega usmiljenja, ki po zgledu Jezusa na rane bolnikov vlivajo olje tolažbe in vino upanja."

Zakrament bolniškega maziljenje je delil tudi duhovnik Ciril Murn, predsednik Škofijske Karitas Novo mesto, župnik v Hinjah. FOTO: Ksenja Hočevar

Hvala zdravstvenim delavcem

V nagovoru se je škof Saje zahvalil "vsem zdravstvenim in socialnim ustanovam ter sodelavcem, ki skrbno in z veliko zavzetostjo opravljate svoje poslanstvo v službi najbolj nemočnih. Hvala vsem zdravnikom, medicinskim sestram, negovalkam, terapevtom, prostovoljcem in vsem, ki skrbite za bolne in ostarele, za osebe v stiski, in jim lajšate bolečine. Skrb za starejše v domači družini tudi krepi medgeneracijsko povezanost in prenos vere ter drugih vrednot na mlajše rodove."

Dolgoletni bolniški župnik Miro Šlibar je pred maso med molitvijo rožnega venca pozdravljal romarje v zaplaski cerkvi. FOTO: Ksenja Hočevar

Varovati življenje od rojstva do smrti

V današnjem času večino stvari hitro zavržemo, je je dodal škof: "Življenje ni vedno prepoznano kot vredno. Še posebej ne v bolezni in starosti, da bi ga sprejeli takega, kot je. V tem okolju so zdravstvene in druge ustanove, ki pomagajo bolnim in ostarelim, kot hiše Božjega usmiljenja. Sodelavci teh ustanov pomagajo pomoči potrebnim, jih varujejo in ščitijo. Vsakdo je deležen Božjega dostojanstva. Življenje slehernega človeka, ne glede na zdravstveno stanje, je vredno in neprecenljivo. Dolžni smo ga varovati od njegovega spočetja do naravne smrti."

Frančiškan p. Marko Novak, bolniški duhovnik v novomeških bolnišničnih ustanovah, je med maso delil zakrament bolniškega maziljenja. FOTO: Ksenja Hočevar 

Bolnika je mogoče slišati, razumeti, tolažiti...

V nadaljevanju nagovora je še enkrat navedel papeža Frančiška, ki izpostavlja, "da je bolnik vedno pomembnejši od bolezni, zato pri zdravljenju ali terapevtskem pristopu ne smemo zanemariti poslušanja bolnika, njegove zgodbe, skrbi in strahov. Tudi kadar bolnika ni mogoče ozdraviti, ga je mogoče slišati, razumeti, tolažiti, občutiti njegovo bližino in ga opogumiti za nadaljnje življenje."

FOTO: Ksenja Hočevar

Živimo v času hitrih sprememb, ki nas priganja k skrbi za preživetje sebe, človeštva in planeta, je dejal škof Saje: "Ob vsakodnevnih skrbeh lahko hitro pozabimo, da smo na poti in da se naš čas izteka. Čas, v katerem živimo, je priložnost, da ga sooblikujemo. Je milostni čas, v katerem vsak od nas, ne glede na starost, izobrazbo, zdravstveno stanje, lahko naredi nekaj dobrega, duhovno raste."

Škof Andrej Saje je pred maso pozdravljal romarje, ki so prišli iz vseh koncev novomeške škofije, tudi iz Mirne peči, njegovega rojstnega kraja. FOTO: Ksenja Hočevar

Nihče ni samo učenec, nihče ni samo učitelj

Nagovor je škof Saje sklenil z mislimi o priliki o talentih iz današnjega evangelija: "Veliko smo vredni, ker nam je bilo veliko dano. Povabljeni smo, da odkrijemo, s kakšnimi darovi nas je Gospod napolnil, da bi jih dali na razpolago našim bratom in sestram. Ne pritožujemo se nad tem, česar nimamo, temveč se veselimo tega, kar smo prejeli."

FOTO: Ksenja Hočevar

Da nam prilika o talentih daje napotke za rast, je dejal škof: "Govori o darovih ali karizmah, ki jih prejemamo od Boga. Vsak človek je prejel življenje in druge darove, zna nekaj, česar lahko nauči druge. Nihče ni samo učenec, nihče ni samo učitelj. Učimo se drug od drugega. Evangelij tudi opozori, da je temeljna ovira za duhovno rast strah pred spremembo, ki preprečuje, da bi se odprli za sprejem nove izkušnje Boga."

Šibkost bo postala moč

Z èvangeljsko priliko, je sklenil škof Saje, "Jezus zagotavlja, da bo šibkost postala moč, revščina se bo spremenila v bogastvo, žalost v veselje. Po tej evangeljski logiki se bodo na nas uresničile Gospodove besede: »Prav, dobri in zvesti služabnik, v malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil: Pojdi v veselje svojega gospoda« (Mt 25,23)."

 Romarji so se ob koncu maše zaustavili v molitvi na grobu blaženega Lojzeta Grozdeta. FOTO: Ksenja Hočevar

Nalaganje
Nazaj na vrh